Franja

nepriméren impropio (za de) ; poco apropiado (za para) ; inconveniente; inadecuado ; (oseba) inepto ; (čas) inoportuno; intempestivo

ob neprimernem času a destiempo, a deshora, en mala ocasión

nèpriméren impropre, incongru, inadéquat, inopportun, non convenable, inconvenant, déplacé, intempestif; sans pareil, incomparable

ob neprimernem času à contretemps, mal à propos, à une heure indue
neprimerno več beaucoup (ali infiniment) plus

ne-que in (po sinkopi pred soglasniki) nec (iz ne [= non] + -que; neque, nec torej = in ne) vezni nikalni part., ki se ne ločita niti po pomenu niti v rabi. Uporabljata se

I.

1. v pomenu in ne, tudi ne, kadar se navezuje pojem ali misel, ki jo izrečemo nikalno: totum sudor habebat corpus nec respirandi fit copia Enn., quia non viderunt nec sciunt Ci., Orgetorix mortuus est neque abest suspicio … quin … C. Pri tem se vezna moč, ki se skriva v neque (nec) = et non pogosto nanaša na ves stavek, zanikanje pa le na eno besedo, in to zlasti v govornih obratih nec idcirco minus, nec eo minus, neque eo secius, neque eo magis: neque iam longe abesse (sc. Belgarum copias) cognovit C. = et cognovit non iam longe abesse … perii nec notis ignibus arsi O. = perii et arsi non notis ignibus, nulla dant praecepta dicendi, nec idcirco minus, quaecumque res proposita est, suscipiunt Ci. = et idcirco non minus … suscipiunt, neque eo secius adulescentem invit N. = et adulescentem eo non secius invit. Z neque (nec) se radi povezujejo še drugi vezniki kakor: neque (nec) vero Ci. idr. (poklas. sed neque (nec) Q.) in res ne, in resnično ne, pa tudi ne, toda tudi ne, neque autem Ci. in vendar ne, neque (nec) tamen Ci. idr. in pri vsem tem ne, in vendar le ne, neque etiam Ci. idr. in celo … ne, in še … ne, nec quidem L. (in poznejši pisci) niti ne; z neque (nec) nōn (tudi necnon) Ci. in gotovo (nedvomno, neizpodbitno), nec nōn etiam, nec nōn et Varr., V., Plin., idr. in gotovo tudi, nec nōn tamen, Ci., O. idr. in gotovo vendar (pozitivni pojem se posebej poudarja); v neklas. lat. in pri pesnikih pa rabijo omenjene zveze zgolj za vključevanje (zlasti pri naštevanju) = in tudi, kakor tudi, prav tako (tudi): greges gallinarum, pavonum nec non glirium Varr., nec non et Tyrii frequentes convenere V. S prelaganjem zvez neque quisquam, neque ullus, neque quidquam, neque unquam, neque usquam idr. združuje sl. zanikanje z ustreznimi zaimenskimi besedami (in nihče, in nič, in nikoli, in nikjer), poleg tega pa še poved samo zanika s posebno nikalnico (ne): neque ex castris Catilinae quisquam omnium excesserat S. in izmed vseh ni nobeden … odšel, neque cuiusquam imperio obtemperaturos Ci. in da ne bodo pokorni povelju nikogar, neque quidquam unquam postulabit Ci. in nikoli ne bo ničesar zahteval. Včasih kaže neque (nec) na kak zanikan pojem, ki bi ga bilo treba v stavku ponoviti: nostri (Epicurei) Graece fere nesciunt nec (= nesciunt) Graeci Latine Ci., nihil tuā vitā esse iucundius neque (= nihil) carius Brutus in Ci. ep., nihil ex ea familia triste nec superbum timebat L. Komediografi postavljajo pred glavni pojem še posebno nikalnico, čeprav zanikanje, ki ga izraža neque (nec), že dovolj zanika vso poved: neque tuas minas non pluris facio Pl., neque ea ubi nunc sit nescio Pl. tudi ne vem, kje neki je sedaj.

2. kadar se navezuje zanikana misel ali zanikan pojem s posebnim ozirom na predhodno poved, ki naj se
a) razširi = in tudi ne, pa tudi ne, sploh ne: Val. Fl., Stoicum est quidem nec admodum credibile Ci., neque id moderate tantum faciamus, sed etiam necessario Q.
b) pojasni ali utemelji = namreč ne, zakaj (kajti) ne; včasih tudi omeji s pojasnilom = in sicer ne (poseb. s sed): nuntii nobis tristes nec varii venerunt Ci., erant in eo plurimae litterae, nec eae vulgares, sed interiores quaedam Ci., neque hominem nobilem non suā ignaviā, sed ob rem publicam in hostium potestate relictum iri S., saxis nec modicis … sed quod cuique temere trepidanti ad manum venisset … utebantur L.
c) iz nje sklepa = in tako ne, in torej, (tedaj) ne, in potemtakem ne: neque intellegunt se rerum illarum fundamenta subducere Ci., nec deerunt, qui filios concupiscant Plin. iun.
d) ali se ji nasproti postavi nasprotujoča misel = in nasproti; ne, nasprotno; pač ne, in vendar ne, pa ne, tudi tako ne: Q., Plin. iun., nec satis ad obiurgandum causae Ter., conscripsi epistulam noctu: nec ille ad me rediit Ci. ep., voluit eum de provincia depellere et ipse ei succedere, neque hoc per senatum efficere potuit N., nostri in hostes impetum fecerunt atque eos in fugam dederunt neque longius prosequi potuerunt C., aetas tantummodo quaestui neque luxuriae modum fecerat S., quorum consulatus popularis sine ulla patrum iniuria, nec sine offensione fuit L., (sc. Agricola) verecundiā in praedicando extra invidiam nec extra gloriam erat T.

3. za izražanje stopnjevanja (kaže na že omenjen ali v mislih dodan pojem) = (kakor) tudi ne, še … ne ali niti ne (= ne … quidem), nikakor ne, celo ne, prav tako malo: Col., Suet., Iust., loquitur nec recte Pl. nikakor ne, ea sublata tota sunt, nec mihi magis quam omnibus Ci., non modo Sunium superare, sed nec extra fretum committere mari se audebant L., interrogatus, an facta hominum deos fallerent, nec cogitata, inquit Val. Max., sed nec barbaros fefellit subductus ex acie (sc. rex) Cu., nullo genere homines mollius moriuntur, sed nec diutius Sen. ph., illud enim nec di sinant Plin. iun., quamquam neque insignibus lugentium abstinerent, altius animis maerebant T. —

II. Sredi 5. stoletja pr. Kr. se je nec vedno uporabljal v pomenu nikalnice non (que je izgubil svojo vezno moč; prim. namque): si adgnatus nec escit (= non erit), gentiles familiam habento Tab. XII ap. Gell.; prim.: alter, qui nec (= non) procul aberat L. Ta raba se je ohranila v sklopih kakor: neg-lego, neg-otium, nec-opinans, nec-opinatus, nec-dum (neque-dum), nadalje tudi v stalni zvezi: neque enim namreč ne, zakaj (kajti) ne: Ci. idr., neque enim tu is es, qui, qui sis, nescias Ci. ep. —

III. (v anaforični soodnosnosti) neque … neque, nec … nec, nec … neque, neque … nec ne … ne, niti … niti, kakor ne … tako ne: Pl., Ter., Enn. idr., neque excogitare neque pronuntiare multa possum Ci., nec meliores nec beatiores esse possumus Ci., nec vi nec clam nec precario Ci.; v stavkih kot npr.: neque terror nec vis, nec spes nec metus, nec promissa nec minae, nec tela nec faces Ci. so členi parni: niti strah niti sila, niti up niti bojazen, niti obljube niti grožnje itd. Drugemu členu se pridružujejo še kaki členi kakor: neque … neque tamen niti … pa tudi ne: neque expeditissimam dimicationem putamus neque tamen refugiendo commissuri sumus, ut maius detrimentum res publica accipere possit Plancus in Ci. ep.; neque … neque vero (redko neque … neque autem) niti … še manj pa: neque huic vestro tanto studio neque vero huic tantae multitudini deero Ci., neque enim tu is es, qui arbitrere, neque autem ego ita sum demens Ci.; nec (neque) … ne … quidem niti … še … ne: donativum militi neque Mucianus prima contione nisi modice ostenderat, ne Vespasianus quidem plus civili bello obtulit quam alii in pace T.; tako tudi: nec (neque) … nec (neque) … ne … quidem niti … niti … še … ne: nec postulantibus nec cogitantibus, ne optantibus quidem nobis Ci., neque animadvertere neque vincire, ne verberare quidem nisi sacerdotibus permissum T.; pa tudi obratno: (neque) še … ne … in tudi ne, še … ne … še manj pa, še … ne … in celo ne, še … ne … in prav tako malo: ut ne morte quidem Aeneae, nec deinde … movere arma aut Mezentius Etruscique aut ulli alii accolae ausi sint L. Pred prvim soodnosnim členom včasih stoji kaka nikalnica, ki ne zanika ničesar (enako kot v sl.): non prae lacrimis possum reliqua nec cogitare nec scribere Ci. ep. ne morem … niti … niti … , nihil me nec subterfugere voluisse reticendo nec obscurare dicendo Ci., nulla enim vitae pars neque publicis neque privatis neque forensibus neque domesticis in rebus … vacare officio potest Ci., nihil tam nec inopinatum nec insperatum accidere potuit L.; redkeje stoji et pred nec: nec torpere quidam et nec pugnae meminisse nec fugae L. Nikalnemu neque (nec) v soodnosnosti pogosto ustreza kak trdilni členek: neque … et ne … temveč, ne … marveč, sicer ne … pa, nekaj ne … nekaj: neque omnia dicam et leviter unum quidque tangam Ci.; tudi obratno: et … neque sicer … pa ne, nekaj … nekaj ne, deloma … deloma ne: patebat via et certa neque longa Ci., et iste hoc concedit neque potest aliter dicere Ci.; celo: neque … et non (če spada non le k posamezni besedi): Ci., neque … que (ki se mu včasih pridruži še potius) ne … nasproti pa, nikakor ne … temveč: neque satis militibus confidebat spatiumque interponendum putabat C., quae neque dant flammas lenique tepore cremantur O.; neque (nec) aut … aut (zlasti pri zgodovinarjih priljubljen govorni obrat = neque … neque) niti … niti: nec aut Persae aut Macedones dubitavere Cu.; nam. trikratnega neque se uporablja tudi neque … neque … aut: neque loco neque mortali cuiquam aut tempori satis credere S.

neréd disorder; derangement, untidiness, confusion; disturbance, tumult, riot; disarrangement; litter; (zmešnjava) chaos, jumble, mess, mishmash, shambles

v nerédu out of order, disordered, in a mess, out of gear, topsy-turvy
v velikem nerédu in a state of great confusion
biti v nerédu to be in a muddle
priti v neréd to fall into disorder
spraviti v neréd to derange, to throw into confusion, to mess up
poulični nerédi riots pl, disturbances pl
povzročitelj nereda, -ov troublemaker
poročajo o nerédih na jugu disturbances are reported in the South
biti v popolnem nerédu to be at sixes and sevens
kakšen neréd je v tvoji sobi! what a mess your room is in!, your room's a real shambles!
; ne morem živeti v takem nerédu I can't live in a pigsty like this
pustiti svoje knjige v nerédu to leave one's books in a jumble (ali in a muddle)
ob svoji smrti je pustil vse svoje zadeve v nerédu at his death he left all his affairs in a mess (ali in a muddle)
zasejati neréd v vrste to throw the ranks into confusion
njegovo poslovanje je v največjem nerédu his business is in a (rare) muddle (ali a terrible state)

Nertobriga -ae, f Nertóbriga

1. mesto (s priimkom Colonia Iulia) v Betski Hispaniji: Plin.

2. mesto v Keltiberiji ob reki Bilbilis (Bilbilis): Fl.

neseser samostalnik
(torbica ali kovček) ▸ neszesszerOb nakupu vas čaka še darilo: priročni neseser ali luščenje za telo. ▸ És ajándékot is kapsz, ha vásárolsz: egy praktikus neszesszert vagy egy testradírt.

Nēsis -idis, acc. -idem in -ida, f (Νησίς) Nézida, zelo rodoviten otoček ob vzhodnem obrežju Puteolskega zaliva, vzhodno pred Mizenskim rtom, priljubljeno letovišče imenitnih Rimljanov (zdaj Nisita): Ci. ep., Sen. ph., Lucan., Plin., Stat.

nesreč|a³ [é] ženski spol (-e …) naravna/elementarna: die Katastrophe, Naturkatastrophe
pomoč ob elementarnih nesrečah die Katastrophenhilfe, služba: der Katastrophendienst
obramba pred elementarnimi nesrečami der Katastrophenschutz
območje elementarne nesreče das Katastrophengebiet
v primeru elementarne nesreče im Katastrophenfall

neun devet; alle neune vseh devet; um neun ob devetih; sie ist neun stara je devet (let); zu neunen sein : wir sind ... devet nas je

neuter² [njú:tə] samostalnik
slovnica srednji spol, nevtrum; neprehoden glagol
zoologija brezspolna žuželka (zlasti mravlja, čebela); skopljenec (žival, zlasti mačka)
botanika cvet brez prašnikov

to stand neuter biti nevtralen, stati ob strani

nevmešavanje samostalnik
v politiki (nevpletanje) ▸ be nem avatkozásSami ste izjavili, da želite doseči nevmešavanje države v gospodarstvo. ▸ Ön jelentette ki, hogy el szeretné érni, hogy a politika ne avatkozzon be a gazdaságba.
Britanci so jim obljubili odškodnino, ugodne poslovne dogovore, nevmešavanje v islandske zadeve in umik vseh sil ob koncu vojne. ▸ A britek a kompenzáció, a kedvező üzleti megállapodások és az izlandi ügyekbe való be nem avatkozás mellett az összes haderő háború végén történő kivonását ígérték.
Ameriški mediji so sprejeli posebna pravila o nevmešavanju ekonomskih interesov v uredniško politiko. ▸ Az amerikai médiumok külön szabályzatot fogadtak el arról, hogy a szerkesztői politikába a gazdasági érdekek nem avatkozhatnak bele.

nevtrálen (-lna -o) adj.

1. neutrale:
zavzeti nevtralno stališče prendere una posizione neutrale
šport. tekma bo na nevtralnem igrišču la partita verrà disputata su campo neutrale

2. neutro:
nevtralna barva colore neutro

3. kem. neutro

4. pren.
ob njeni lepoti ni ostal nihče nevtralen davanti alla sua bellezza nessuno rimaneva indifferente
elektr. nevtralni vodnik conduttore neutro
elektr. nevtralna točka punto neutro
jur. nevtralni zračni prostor spazio aereo neutrale
jur. nevtralne vode acque neutrali

Nīcaea -ae, f (Νίκαια) Nikája, Nicéja

I.

1. Nicéja, znamenito mesto v Bitiniji, ob jezeru Askanij, sprva imenovano Ancōra, potem Antigonia (po ustanovitelju Antigonu), novo ime (Νίκαια) pa ji je dal Lizimah po svoji zmagi (νίκη) pri Ipsu l. 301 (zdaj Isnik = εἰς Νίκαιαν): Ci., Cat., Plin. iun. Od tod adj.
a) Nicaeēnsis -e nicéjski, iz Nicéje: Ci. ep., Diophanes Varr., Isigonus Plin., Gell.; Nicaeēnsēs -ium, m Nicéjci, preb. Niceje: Ci., Traianus ap. Plin. iun.
b) Nicaenus 3 nicéjski: fides Cod. Th. na nicejskem koncilu (cerkvenem zboru) sprejeta veroizpoved.

2. Nikája, mesto ali gradišče v Lokridi ali ob vznožju gore Ojta (Oeta) blizu Termopil: L.

3. mesto v Indiji ob Hidaspu; ustanovil ga je Aleksander Veliki (zdaj najbrž razvaline pri vasi Darapur): Cu., Iust.

4. mesto v Liguriji, kolonija Masilijcev (zdaj Nizza): Plin., Mel. —

II. žensko ime, npr. ime Kraterove soproge: L.

Nīcēphorion in Nicēphorium -iī, n (Νικηφόριον) Nikefórij (Nikefórion)

1. gaj z Venerinim svetiščem pri Pergamu: L. (z obl. Nicephorium).

2. mesto ob Evfratu v Mezopotamiji južno od Edese: Plin. (z obema obl.), T. (z obl. Nicephorium).

niederducken: sich niederducken stisniti glavo med rame; zgrbiti se, stisniti se ob tla

Nīger³ (Nīgir) -gris, acc. -im, m (Νίγιρ) Níger (Nígir), reka v srednji Afriki: Vitr., Plin., M. — Od tod Nīgrītae -ārum, m (Νιγρῖται) Nigríti, najsevernejše etiop(ij)sko pleme v srednji Libiji ob reki Niger: Plin., Mel., M.

ni-hil, skrč. in v večini primerov le pesn. (nikdar pri Ci.) nīl, n indecl. (skrajšano iz *ne-hīlom, ne-hīlum „niti vlakence“, „niti dlaka“, prim. hīlum in nihilum, nīlum) le nom. in acc.

1. subst. (gen., dat. in abl. se nadomeščajo z nullius rei, nulli rei, nullā re) nič: nihil agebant Ci., de re publica nihil loquebantur Ci. ep., si nihil esse durius C., nil intra est olea, nil extra est in nuce duri H., hoc ridere meum, tam nil, nullā tibi vendo Iliade Pers.; v primerih, ki se nanašajo na osebo: victor, quo nihil erat moderatius Ci., vir nihil minus quam ad bella natus L. epit. za nič manj kot za vojne = najmanj za vojne, nihil ad pedestrem pugnam tam ignavum (sc. quam Sarmatae) T.; z gen. qualitatis kakega subst. ali posameznega adj. ali pron. n. druge deklinacije: nihil rerum humanarum Ci. nič na zemlji, nič na svetu, n. doli, n. periculi N. nikakršna zvijača (prevara), nikakršna nevarnost, n. agri C. nič zemljišča, nič zemljiške lastnine, n. vini reliquarumque rerum inferre C. niti vina niti drugih potratnih stvari, n. novi, n. mali Ci. ep., n. veri, n. sancti L. nič (nobenega) čuta niti za resnico niti za pravico, n. sui C. nič svojega posestva (lastnine), nihil reliqui facere, quod … V. ali nihil sibi reliqui facere N. ničesar ne opustiti (opuščati), ničesar ne zamuditi (zamujati) = storiti vse, kar je mogoče, mihi n. est reliqui C. nič drugega mi ni preostalo; z atrib. adj. tretje, pa tudi druge deklinacije (v sl. stopi subst. adj. v gen.): nihil forte Ci., atque divinus animus mortale nihil habuit Ci., n. honestum Ci., inter bellum et pacem n. medium est Ci.; z ex: quosdam ex debito aliquantum, quosdam nihil reposuisse Plin. iun.; litota: haud nihil Ter. ali non nihil Ci. ep. nekaj, nekoliko; z gen.: non nihil temporis tribuit litteris N.; toda nihil (nīl) non = vse mogoče, vse (brez izjeme): nihil mali non inest Ci., sed tamen Antonius in verbis et eligendis, neque id ipsum tam leporis causa quam ponderis, et conlocandis et comprensione devinciendis nihil non ad rationem et tamquam ad artem dirigebat Ci., nihil enim eum (sc. Alcibiadem) non efficere posse ducebat N. da ni nič, česar ne bi mogel dognati = da mu ne more nič spodleteti, da more vse dognati, nil Claudiae non perficiunt manus H. Posebne zveze in govorni obrati:
a) nihil (nīl) agere ne opraviti ničesar: Pr., Vell., Lucan., quae omnia si … in patronum suum voluerit conferre, nihil egerit Ci., misere cupis abire: iamdum video; sed nil agis H.
b) nīl mihi est cum aliquo nič nimam opraviti s kom, ne pečam (ne ukvarjam) se s kom: postremo tecum nil rei nobis … est Ter., nil mihi vobiscum est O.
c) nihil (nīl) nisī ali nihil praeter ali nihil praeterquam nič razen = le, samo, zgolj: nil nisi sapientia es Ter., nihil tibi deest praeter voluntatem Ci. ep., illa quidem nocte nihil praeterquam vigilatum est in urbe L., nihil praeterquam de vita cogitare Auct. b. Alx.; nihil aliud nisī ali nihil aliud quam (= gr. οὐδὲν ἄλλ' ἤ) nič drugega kot (razen) = le, samo, zgolj: amare autem nihil est aliud nisi eum ipsum diligere, quem omnes Ci., est autem virtus nihil aliud quam in se perfecta … natura Ci., mox nihil aliud quam vectabatur et deambulabat Suet.; si nihil aliud ko bi tudi ne bilo ničesar drugega: L.
d) aut nihil aut paulō (= gr. ὀλίγον ἢ οὐδέν) nič ali malo: aut nihil aut paulo cui tum concedere digna Cat.
e) nihil … quīn ali nihil … quōminus (quō minus): nihil agis, quin ego audiam Ci. da bi jaz ne slišal, izvedel, nihil praetermisi … quin Pompeium a Caesaris coniunctione avocarem Ci. da bi Pompeja odvrnil od povezovanja s Cezarjem, nihil ne ego quidem moror, quo minus decemviratu abeam L., nihil facere oportet, quo minus quidquid est puris excedat Cels. treba je storiti vse, da …
f) nihil nimis (= gr. οὐδὲν ἄγαν) ničesar preveč = drži se mere! bodi zmeren!: Ter.
g) nihil est cūr (quod, quam ob rem, ut) ni vzroka, (zakaj) da bi, nimam (nimaš itd.) česa (zakaj) z inf.: nihil est cur advenientibus te offerre gestias Ci. ep., nihil est quod adventum nostrum extimescas Ci. ep., nihil excogitem, quam ob rem Oppianicum damnari necesse sit Ci., nihil fuit in Catulis, ut eos exquisito iudicio putares uti litterarum Ci.
h) nihil (nīl) ad me attinet (to) se mene nič ne tiče, (to) mene ne zadeva, (to) me nič ne briga: quod antehac fecit, nil ad me attinet Ter.; tako tudi: hoc nihil ad me pertinet (to) me nič ne briga, (to) nič ne vpliva name, nihil ad rem pertinet Ci. to ne spada (gre, sodi) sem; tudi elipt.: nihil ad te! Ter., nihil ad nos Ci., nihil ad rem Ci.; toda nihil ad aliquem včasih = nič nasproti komu, nič v primerjavi s kom: Ci.
i) nihil (nīl) esse biti toliko kot nič, biti nič(la), nič ne veljati, nič ne (pre)moči, ničev (neznaten, nepomemben, brez pomena) biti: Sen. ph., et ego nil esse scibam Ter., nec nil est nec omnia haec sunt Ter. sicer je nekaj na tem, ne pa vse, nil est = α) proč je, tega je konec, to je pri koncu (kraju), to je bilo (in ni več): Ter. β) ne gre, nič ne pomaga, s tem ni nič, zastonj (nekoristno, brez koristi) je: at nil est ignotum ad illum mittere: operam luseris Pl., nil est: nam eapse[t] ultro, ut factu[m]s[t], fecit omnem rem palam Pl., dic aliquid dignum promissis! Incipe! Nil est H. nič ne pomaga, nihil es Ci. toliko si kot nič, nič ne premoreš, nihil hominis est Ci. ničesar ni na njem, on (ta človek) pa nič, aliquem nihil putare Ci. koga za nič (za malo) šteti, malo čislati, nič ne čislati koga, nihil dicunt Ci. nič(esar) pravega (dostojnega, stalnega).
k) nihil minus nič manj, nikakor ne: cadit ergo in virum bonum mentiri, fallere? nihil minus Ci., sic existimatis eos [h]ic sagatos bracatosque versari animo[s] demisso atque humili, ut solent ii, qui adfecti iniuriis ad opem iudicum supplices inferioresque confugiunt? nihil vero minus Ci.; nihil (nīl) sānē čisto nič, prav nič: nihil sane esset Ci. ep., senatus nihil sane intentus S., dixit adhuc aliquid? „Nil sane.“ H.

2. adj., toda le v zvezi nihil quidquam (quīcquam) Ci. ali nihil ūnum L. čisto nič, prav nič; tudi nihil negotium (nam. nullum negotium): Symm.

3. (kot acc.) adv.; iz obj. rabe, kot jo najdemo npr. v reklu nihil alicui indulgere H., se je razvila navidezno adv. raba, kjer pomeni nihil (nīl)
a) skoraj toliko kot poudarjen nōn = v ničemer, prav nič, kratko malo ne, nikakor ne: illi, ubi nil opust (= opus est), ibi verentur T., nihil opus est Ci. ali nil opus est Lucr. ali nihil necesse est H., nihil cedimus Graeciae Ci., Catilinam nihil metuo Ci., nihil magnopere ad patrum causam inclinati L., ea species nihil terruit equos L., nil pictis timidus navita puppibus fidit H.; tako tudi: nōn nihil Ci. nekaj, nekako.
b) = iz nobenega vzroka: cur ista quaeris? nihil sane, nisi ne nimis diligenter inquiras in ea, quae … Ci., nihil aliud quam L. iz nobenega drugega vzroka kot …
c) = za nič, zastonj, brezuspešno: hercle, hanc quidem nil tu amassis Pl.

Opomba: Pl. in O. merita tudi nĭhīl.

Nikole ženski spol figurativno Sankt Nimmerlein
do svetega Nikoleta bis zu den griechischen Kalenden
ob svetem Nikoletu an Nimmerleinstag, am Sankt-Nimmerleins-Tag, wenn Ostern und Pfingsten auf einen Tag fallen

nikóli never

skoraj nikóli hardly ever
ob sv. Nikoli (figurativno) when pigs fly; when two Sundays come together; on the Greek Calends; on latter Lammas
bolje pozno kot nikóli better late than never

Nīlus -ī, m (Νεῖλος) Níl

1. reka v Egiptu: Lucr., Vitr., Sen. ph., Lucan., Plin., Iuv., M., Amm. idr., Aegyptum Nilus irrigat et, cum tota aestate obrutam oppletamque tenuit, tum recedit mollitosque et oblimatos ad serendum agros relinquit Ci., septemfluus, septemplex O. po sedmerem ustju, sedemrokavni delti; pooseb. kot rečni bog: V. — Od tod
a) adj. α) Nīliacus 3 αα) nílski: gurges, fontes Lucan., crocodilus Mart., fera (= crocodilus) Mart., olus (= colocasia) Mart., navicularii Aurelianus ap. Vop. αβ) pesn. meton. egíptovski, egipčánski: Niliacis carmina lusa modis O., amor Lucan. = ljubezen do Kleopatre, tyrannus Lucan., acetum Plin., iuvenca (= Io ali Isis) Mart., plebs Iuv., pecus (= Apis) Stat. β) Nīlōticus 3 (Νειλωτικός) Nílov, nílski: aqua Sen. ph., rura Lucan., tellus Mart. γ) Nīlōtis -idis, f (Νειλῶτις) nílska, pesn. = egíptovska: acus Lucan., tunica Mart., aqua Sid.
b) subst. α) Nīli-cola -ae, m (Nīlus in colere) prebivalec ob Nilu = Ponilovec, Egipčan: Prud. β) Nīli-gena -ae, m (Nīlus in genere = gīgnere) = Νειλογενής ob Nilu rojen = Egipčan: Macr.; gen. pl. Niligenûm deûm (po novejših izdajah omnigenûm deûm).

2. metaf. Nīlus -i, m kot nom. apel. struga, korito, rója, jarek, prekop: ductus vero aquarum, quos isti Nilos et Euripos vocant Ci.