Franja

Hypanis -is, m (Ὕπανις) Hípanis, reka v Sarmatiji (današnji južni Rusiji), v spodnjem toku slana (zdaj Bug): Ci., V., O., Pr., Plin., Val. Fl., Stat.

Hypsa -ae, m Hípsa, sicil(ij)ska reka: Plin., Sil.

Ïaxartēs -is, m (Ἰάξαρτης) Jaksárt, reka v perzijski Sogdiani (zdaj Sir Darja v Turkestanu): Mel., Plin., Amm.

Īlīsos -ī, m (Εἰλισός) Ilis(os)

1. kraj v Atiki: Plin.

2. (prav tako) reka: Stat.

3. reka na otoku Imbrosu: Plin.

Imbrasus -ī, m (Ἴμβρασος) Ímbraz,

1. neki Trojanec, Enejev spremljevalec: V.

2. reka na otoku Samosu: Plin.

Īnachus (Īnachos) -ī, m (Ἴναχος) Ínah, zdaj Najo, glavna reka pokrajine Argolide; izliva se pri Argu (Argos); v mitologiji rečni bog Inah, heros eponymos in prvi kralj v Inahovju (= inahovske, tj. argivske pokrajine), Iin (Īo) oče. Adj. Īnachius 3 (Ἰνάχιος) od Inaha izvirajoč, Inahov: iuvenca V. (= Io), Argi V. od Inaha sezidani, heroinae Prop. (= Danaide: Danaj je postal kralj argivski in njegov rod je izviral od Inaha); sinekdoha tudi: I. urbes V. grška; k temu gr. fem. Īnachis -idis, f. inahov(sk)a: ad ripas Inachidas O.; subst. (sc. puella) hči Inahova in sicer deloma Io: O., Prop., deloma Izida, ki so jo istovetili z Io: O.; pl. Inachides Cl. Argivke; patronim.: Īnachidēs -ae, m (Ἰναχίδης) Inahid = Inahov potomec, „Inahovič“, in sicer:

1. Epaf (Epaphos) kot Iin sin: O.

2. Perzej (Perseus) kot potomec argivskih kraljev: O.; pl. Inachidae: Stat. Inahidi, „Inahoviči“, Inahovi potomci = Argivci.

Ind samostalnik
(reka v Aziji) ▸ Indus [folyó]

indijski pridevnik
(o Indiji in Indijcih) ▸ indiaiPodjetje si je v teh letih začelo utirati pot na indijski trg. ▸ Ezekben az években a vállalat elkezdett teret nyerni az indiai piacon.Kašmir je edina indijska država z večinskim muslimanskim prebivalstvom. ▸ Kasmír az egyetlen olyan indiai állam, ahol a lakosság többsége muszlim.Povezane iztočnice: indijska rupija

indo (moški spol) indijski; Indijec

el Indo Indus (reka)

Indus -ī, m (Ἰνδός)

I. rečno ime Ind, in sicer

1. glavna reka v indijskem Pandžabu, zdaj Sind: Ci., O., Cu., Iust., Vitr.

2. mejna reka med Karijo in Frigijo v Mali Aziji blizu Cibire, sicer imenovana tudi Calbis (Κάλβις), zdaj Quingi ali Tavas: L., Plin.

— II. adj. Indus 3 indijski: Cat., Iuv., dentes O. slonovi zobje (okli), Indum ebur V., conchae Prop. biseri.

— III. subst. Indus -ī, m Ind, Indijec (iz Indove in Gangesove doline = iz Hindustana): Ci., Cu., Cat., Iuv., Mel., erat Indus Athis, quem flumine Gange Limnate(?) peperisse creditur O., positosque sub ignibus Indos sidereis transit O.; sg. kolekt.: avertis Romanis arcibus Indum V., pa tudi = „kornak“, indijski slonovodja: Indus ab elephanto deiectus L.; sinekdoha: Nilus ... devexus ab Indis V. od Etiop(ij)cev, turifer Indus (kolekt.) O. Arabec. Od tod subst. India -ae, f Indija: Cu., Cat., V., Plin., Mel., Col., Iust., citerior, alterior Ci. (tostran, onstran Gangesa); adj. Indicus 3 indijski: ebur H., scuta Cu., tigris Iuv., elephantus, elephanti Ter., mare Plin., dens, pecus Mart., imperator Lact., (Bacchus) victoria (Bacchi) Lact.; od tod zopet subst. Indicum -ī, n indigo (višnjeva barva): Plin., color Indicus Vitr.

īnfernus 3, adv. -ē (iz īnferus, kakor externus, supernus)

1. spodnji: pesn.: hic sese infernis e partibus erigit hydra Ci., amnis fluens in stagna inferna L., mare inf. Lucan. Tirensko morje; subst. īnferna -ōrum, n spodnji deli telesa, trebuh: purgat (helleborum nigrum) per inferna Plin.

2. occ. podzemeljski: inferno de gurgite suspicere O.; od tod podzemeljski = k podzemlju (spodnjemu svetu) sodeč: tenebrae H. peklenska tema, valles, sedes O., rex, tyrannus (= Pluton) O., Iuno V. podzemeljska kraljica (Prozerpina), palus O. reka Stiks, dii L., numina T., reges Iuv., Diana (= Hekata) Val. Fl., canes H., inferno potiri regno Col., undae Val. Fl., aspectus T. peklenski, strašen, arae, parens Sil., pallor Ap., rota Pr. (Iksionovo), ratis Pr. (Haronov čoln); subst.
a) īnfernus -ī, m podzemlje, spodnji svet: Vulg., Ambr.
b) īnfernī -ōrum, m prebivalci podzemlja, podzemljani, spodnji svet: apud infernos Pr.
c) īnferna -ōrum (sc. loca) n podzemlje, spodnji svet (naspr. caelestia): eademque cura et de infernis persuasio, caelestium contra T., inferna tetigit Sen. tr.; pri Eccl. = pekel (naspr. caelum): Vulg., Lact.

innavigable [inavigabl] adjectif neploven, nesposoben za plovbo

fleuve masculin innavigable neplovna reka

inondare v. tr. (pres. inondo)

1. poplaviti, poplavljati; preplaviti, preplavljati (tudi pren.):
il fiume ha straripato inondando la campagna reka je prestopila bregove in preplavila polje
inondare un paese coi propri prodotti preplaviti deželo s svojimi proizvodi

2. pren. teči v potokih, liti:
lacrime amare gli inondavano il viso grenke solze so mu zalile obraz

Īnōpus -ī, m (Ἰνωπός) Inóp, reka na otoku Delosu, ob kateri je Latona rodila Apolona in Diano: Plin., Val. Fl.

inter-amnus 3 (inter, amnis) med dvema rekama ležeč: terrae Lamp. (po drugih: interamnānae terrae v enakem pomenu); subst. interamnum -ī, n medrečje, ozemlje, ki ga obkroža reka: Iul. Val. Od tod subst. Interamna -ae, f Interámna (prim. „Medvode“), mestno ime, in sicer:

1. mesto v Umbriji med Narom in njegovim kanalom, rojstno mesto zgodovinarja Tacita in cesarja Tacita (zdaj Terni): Varr., Ci., T.

2. mesto v Laciju med rokavoma reke Liris (zdaj Teramo): Ci., L. Soobl. Interamnium -iī, n (Ἰντεράμνιον) Interámnij: Fl. — Od tod adj. Interamnānus 3 iz Interamne (ob Lirisu): Ci.; etnikon: Interamnās -ātis interamnanski, interamnatski = iz Interamne (ob Lirisu): ager L.; pl. Interamnātēs -ium, m Interamnáti, prebivalci Interamne:
a) v Umbriji: Varr., Ci. ep., Plin.
b) ob Lirisu: Plin.

Iordānēs -is, m Jordan, glavna palestinska reka, ki izvira na Antilibanonu in se izliva v Mrtvo morje: T., Plin., Lact. — Od tod adj. Iordānicus 3 jordanski, ob Jordanu ležeč: ripa Aug.

Īris -idis, acc. Irim V., Irin O., Ap., Irida Ap., voc. Iri V., O., f (Ἴρις) Íris, Írida

1. hči Tavmanta in Elektre, sestra Harpij, krilata, hitronoga (cita) potovka bogov, poseb. Junonina; boginja mavrice, po kateri se vozi z neba na zemljo (zato aëria zračna in roscida rosna; njenim krilom in obleki pripisujejo pesniki pestro šaro): concipit Iris aquas alimentaque nubibus affert O., Irim de caelo misit Saturnia Iuno V.

2. metaf.
a) mavrica: Sen. ph., Ap.
b) reka v Pontu: Val. Fl.

ir-requiētus 3 brez miru, brezpokojen: Enipeus (kot reka) O., Ceres (ko išče Perzefono) O., Charybdis sors O., sidera Sen. ph., i. semper agitatio Sen. ph., i. mundi ipsius circuitus Plin., cursūs Lact., bella O., motus, labores Amm.

Ismēnus (in —os) -ī, m (Ἰσμηνός) Ismén,

1. reka pri Tebah: O., Plin., Stat.; enako pesn. Ismēnias: Thebogenes scaturrex Varr.

2. Níobin sin O. — Od tod adj. Ismēnius 3 (Ἰσμήνιος) ismenski = tebanski: hospes O., Haemon Stat., heros (= Polinêjk) Stat.; k temu fem. Ismēnis -idis (Ἰσμηνίς) Ismenka, in sicer

1. Krókala kot hči rečnega boga Isména.

2. v pl. = Tebanke: O.

3. v ptice izpremenjene Iine družice: O.

izjédati (-am) | izjésti (-jém) imperf., perf.

1. rodere, rosiccchiare pren. consumare, logorare

2. scavare:
reka si je skozi gorovje izjedla globoko strugo il fiume si è scavato nella montagna una gola profonda