Franja

soprassegno m (contrassegno) znak, znamenje

specimen -inis, n (speciō -ere)

1. znak, znamenje, dokaz, jamstvo, poroštvo, primer, preizkus (preskus), preizkušnja (preskušnja): Plin., Val. Fl. idr., nunc specimen specitur, nunc certamen cernitur Pl., specimen ingenii, ingenui hominis, popularis iudicii Ci., qua in re non modo ceteris specimen aliquod dedisti, sed … Ci. si dal drugim dokaz (zgled), specimen animorum L., specimen animi prae se ferre L. očitno (z jasnimi dokazi) kazati (poteze) svojega duha, specimen iustitiae temperantiaeque primus dederat L., specimen prudentiae N., Solis avi specimen V. znak, da je sončni bog njegov ded, tellus … tale dabit specimen V. bo dopustila tako preskušnjo (ta poskus), hoc etiam in primis specimen verum esse videtur Lucr.

2. (v)zgled, vzor, lep primer, ideal: quom tute speculo es specimen maximum Pl., specimen temperantiae prudentiaeque, specimen humanitatis, salis, suavitatis, leporis Ci., specimen habuit haec civitas innocentiae Ci., num dubitas, quin specimen naturae capi debeat ex optima quaque natura Ci., servare antiquum specimen animarum L., specimen creandi, sationis et insitionis Lucr., cum … unicum antiquitatis specimen appellarent (sc. Agrippinam) T.

3. (o)kras, ponos, sijaj, blišč, dika: veteris domus Sen. tr., specimen antiquum imperii Sen. tr., specimen summum Amm., tibi specimen gloriosum arrogaris Ap. zelo se boš počastil.

Opomba: Beseda se je uporabljala samo v sg.

sphrāgītis -idis, acc. pl. -tidas, f (tuj. σφραγῖτις) vtisnjen (pritisnjen) pečat, vtisnjeno (pritisnjeno) znamenje: Prud.

spia

A) f

1. vohun, špijon; špicelj, ogleduh:
fare la spia vohuniti; pog. tožariti

2. tehn. kazalec; kontrolna luč

3. kukalnik (na vratih)

4. pren. kazalec, znamenje, indic

B) agg. invar.
lampada spia kontrolna luč
vetro spia opazovalno steklo

stain¹ [stéin] samostalnik
madež (tudi figurativno)
pega; barva (za les, za steklo)
figurativno sramotni madež
medicina (pigmentno) znamenje

a tea stain madež od čaja
without a stain on his character brez madeža v značaju

Sternzeichen, das, znamenje živalskega kroga

stigma množina stigmas, stigmata [stígmə, -mətə] samostalnik
(sramotni) madež, sramota; vžgano znamenje, žig (nekoč na sužnjih, hudodelcih)
medicina bolno mesto na koži, ki krvavi od časa do časa
medicina znak, simptom
cerkev, množina stigme, znamenja (Kristusovih) ran na telesu verskih gorečnikov ali histerikov
zoologija dihalna odprtina traheje pri žuželkah
botanika del cveta, ki sprejema pelod, brazda na cvetnem pestiču

the stigmata of syphilis simptomi sifilisa

stigma m (pl. -mi)

1. hist. vžgano znamenje

2. psihiatr. stigma

3. bot. stigma, brazda

4. zool. dihalnica

5. znamenje; vtis

stȉgma ž, stìgmāt -áta m (gr. stigma -atos)
1. stigma, vžgano znamenje
2. med. stigma, bolno mesto na koži, ki občasno krvavi
3. ekspr. sramota, madež
4. biol. stigma, brazda

stigma -atis, n (tuj. στίγμα)

1. sužnjem vžgano sramotno (sramotilno) znamenje, sramotni (sramotilni) žig, stígma: Vitr., Sen. ph., Plin., Iuv., Mart., Suet. idr., stigmata fugitivo scribere Q., vera enim stigmata credebat captivorum frontibus impressa Petr.; metaf. vžgano sramotno znamenje = sramotitev, zmerjanje, žaljenje, žalitev, sramotenje, osramočenje, (o)sramotitev, (o)žigosanje, zasramba, stígma: Cod. I. idr., perpetua stigmata imposita Suet., frons haec stigmate non meo notanda est Mart., stigmata nec vafrā delebit Cinnamus arte Mart.

2. rez, urèz, uréza, ureznina, vrezína na obrazu, ki jo je povzročil nerodni brivec: quaecumque meo numeratis stigmata mento Mart. — Vulg. soobl. stigma -ae, f, acc. stigmam: Glyco, Glyco dedit suas; itaque quamdiu vixerit, habebit stigmam, nec illam nisi Orcus delebit Petr., agaga est; at curabo, stigmam habeat Petr.

stígma ž (gr. stigma) stigma, znamenje, znak, obilježje, obeležje

stigmate [stigmat] masculin stigma; médecine ranica ali rdeča pega (znamenje histerije), brazgotina; značilno znamenje sploh; vtisnjeno znamenje ali žig; figuré sramotno znamenje

stigmates pluriel de la petite vérole znamenja črnih koz
(religion) stigmates pluriel znamenja (Kristusovih) ran na telesu verskih gorečnikov ali histerikov; zoologie dihalna odprtina traheje pri žuželkah

stigmatiser [-tize] verbe transitif (nekoč) vtisniti ali vžgati sramotno znamenje; (o)žigosati; médecine zaznamovati s stigmami

stigmatiser la conduite de quelqu'un kritizirati, javno grajati, ožigosati vedenje kake osebe

stigmatize [stígmətaiz] prehodni glagol
(tudi figurativno) (o)žigosati, vžgati znamenje, za vedno zaznamovati
medicina, cerkev stigmatizirati

he must be stigmatized as ignorant njega je treba ožigosati za praznoglavca

stigmatizírati -am stigmatizirati, stigmatizovati, utisnuti znamenje, znak

strēna (slabše strēnna, na napisih tudi strēnua) -ae, f (menda sab. beseda strēna zdravje, sor. s strēnuus)

1. (dobro) znamenje, znak, omen: Char., quom strena opscaevavit, spectatum hoc mihist Pl., bona scaeva strenaque obviam occessit mihi Pl.

2. ob kakem prazniku, poseb. ob novem letu kot dobro znamenje dano darilo, novoletno darilo: cotidiana oscula edicto prohibuit, item strenarum commercium ne ultra Kal. Ian. exerceretur Suet., edixit et strenas ineunte anno se recepturum stetitque in vestibulo aedium Kal. Ian. ad captandas stipes Suet., asside, si qua ventura est aliqua strena strenue Pomp. ap. Non., proximus ex longo gradus est quaestoris amici curam pro strenis excubuisse tuis Aus., strenam vocamus, quae datur die religioso ominis boni gratia, a numero, quo significatur alterum tertiumque venturum similis commodi Fest.

supplicium -iī, n (supplicāre) pravzaprav „poklek“, „pokleknitev“ in sicer

I. k molitvi; od tod

1. ponižno prošenje, ponižna (živa) prošnja k bogovom (na bogove), javna molitev, bogoslužno opravilo, bogoslužje, slovesno žrtvovanje, žrtev: quin deos suppliciis defatigarem Afr. ap. Non., suppliciis placans caelitum aras Acc. ap. Non., nil ei acceptumst a periuri(i)s supplici Pl., ad victimas faciunt atque ad deorum servant supplicia Varr., non votis neque suppliciis muliebribus auxilia deorum parantur S., in suppliciis deorum magnifici … erant S., matronae … suppliciis votisque fatigare (= fatigabant) deos L., quibus precibus suppliciisque deos possent placare L., supplicia di(i)s decernere S., T. zahvalnice, zahvalni praznik (svetek; prim. supplicatiō), vannos onustas aromatis et huiuscemodi suppliciis certatim congerunt Ap., supplicia veteres quaedam sacrificia a supplicando vocabant Fest.

2. ponižna (živa) prošnja ljudem (k ljudem, na ljudi): Vagenses … fatigati regis suppliciis S.; occ. (meton.) znamenje prošnje (za mir) (nav. oljčne ali lovorove vejice): legatos ad consulem cum suppliciis mittit S. —

II. poklek v sprejetje kazni, poseb. smrtne; od tod

1. meton. smrtna kazen, usmrtitev, usmrčenje, eksekucija: ad supplicium aliquem producere Ci. ali dedere C. ali dare N. ali tradere L., ad supplicium tradi S., supplicio tradi Iust., ad supplicium rapi ali duci Ci., (sc. maiores nostri) supplicium in parricidas singulare excogitaverunt Ci., propter cuiusdam Transpadani supplicium iniustum S., tresviros quae supplicium postulabant parare iubet S., ad supplicium publice damnari N., timere perterriti, ne … supplicio afficerentur C. da jih ne bi pobili (posekali), supplicium sumere L. izvršiti smrtno kazen, supplicium sumere de aliquo Ci., C., S., N. ali ex aliquo L. ali ab aliquo Val. Max. nad kom, supplicium solvere Ci. ali persolvere T. ali dare (prim. poenas dare) N. ali luere O., T., Iust., Amm. pretrpeti smrtno kazen, plačati s smrtno kaznijo, supplicia crucibus luere Iust. pretrpeti smrtno kazen na križu, umreti na križu = crucis supplicio interimi Arn. (o Kristusu); sinekdoha kaznovanje, (huda) kazen: Kom., Sen. ph., Sen. tr., Stat. idr., supplicium capitale Cu., Suet. smrtna kazen, supplicium est poena peccati Ci., is (sc. Solon) cum interrogaetur, cur nullum supplicium constituisset in eum, qui parentem necasset, respondit … Ci., supplicium sumere virgis Ci. (pre)šibati, ad ultimum supplicium progredi C. sam sebe usmrtiti, narediti samomor, de condemnatis summum supplicium sumebant S. nad obsojenci so izvrševali smrtno kazen, de captivis, ut quisque liber aut servus esset, suae fortunae a quoque sumptum supplicium est L., supplicium pati O., supplicia haurire scopulis V. trpeti kazen, suppliciis delicta coërcere H., aliquem supplicio capitis adficere Suet. kaznovati s smrtjo, ultimum (summum, extremum) supplicium alicui indicere ali decernere T. smrtno kazen.

2. metaf. trpinčenje, trpljenje, mučenje, muka: paululum supplicii satis est patri Ter., satisque supplicii tulisse (sc. omnium rerum inopiā) C., veterum malorum supplicia expendunt V. trpijo kazen (muke) za … ; supplicium de se dare filio Ter. zadostiti, dati (dajati) zadoščenje; tako tudi: dabitur supplicium mihi de tergo vestro Pl.; meton. z mučenjem (trpinčenjem) prizadeta pohaba, pohabitev, pohabljenje, (i)zmaličenje, iznakaženje, rana (rane): quos Persae vario suppliciorum genere affecerant Cu., omnes pari supplicio affecti sibi videbantur Cu., adgnovit dira tegentem supplicia V., supplicia nostra Vitr.

Opomba: Gen. sg. skrč. supplicī: Afr., Pl., Ter.; dat. pl. skrč. supplicīs Sen. tr.

symbol [símbəl]

1. samostalnik
simbol (of za)
(grafični) znak, znamenje

the symbol of courage simbol za pogum

2. prehodni glagol
biti simbol za, simbolizirati, predstaviti s pomočjo simbolov

Symbol, das, (-s, -e) simbol; (Zeichen) znak, znamenje; prispodoba

symbole [sɛ̃bɔl] masculin simbol; znamenje; podoba za pojem, idejo, čustvo; prispodoba; mathématiques, chimie znak; kredo, vera, veroizpoved (katoliška simbolna molitev)

symbole algébrique, chimique algebraičen, kemijski znak, simbol
le Symbole des Apôtres (religion) apostolska vera
la colombe est le symbole de la paix golob je simbol miru
la balance est le symbole de la justice tehtnica je simbol pravice