Franja

virīlis -e, adv. virīliter (vir)

1. moški (glede na spol; naspr. femineus, muliebris): Ca. ap. Gell., Varr., Cels., Sen. ph. idr., secus (spol) Pl., L., S. ap. Macr. = sexus Fr., si rex virilem sexum non reliquisset N. moškega zaroda, moškega potomca, virilis facies, vultus, vox O., flamma O. ljubezen moža, stirps O., stirpem fratris virilem interemit L. rojenca, sina, virile semen Lucr., pars virilis Col. moda ali modi (du.), membrum virile Porph. = pars virilis Lucr. = subst. virīle -is, n (Ap.) moško spolovilo, v pl. virīlia -ium, n (Petr., Plin., Lact.) moški sram; od tod virīliōrēs Lamp. možje z večjim spolovilom; virili aspectu Ci. moža, convivia virilia Vitr. ki se jih udeležujejo le moški; pesn.: tela virilia O. ki jih lučajo možje (moški); occ. kot gram. t.t. moški, moškega spola: genus Gell., nomen Varr.

2. moški (glede na dobo), (doraslega) moža zadevajoč (se tičoč), doraslemu možu lasten, doraslemu možu primeren, doraslemu možu pristoječ, doraslega moža (gen.): toga Ci., aetas H., partes viriles puero mandare H. moško vlogo.

3. moški (glede na značaj), možat, moževit, pogumen, hraber, srčen, stanoviten, vztrajen, moža vreden, virílen: animus Ci. ep., O., cui virile ingenium est S., virilis oratio Ci., sermo Q., ad audendum omnia virile robur est Sen. tr., in muliere virilem audaciam cerneres Iust.; adv. virīliter moško, možato, pogumno, stanovitno, odločno, srčno, hrabro (naspr. effeminātē): Corn., Sen. rh., Sen. ph., Val. Max., Gell. idr., fortunam viriliter ferre O., viriliter aegrotare Ci. stanovitno prenašati bolezen, quod viriliter animoque magno fit Ci., viriliter facere H.; occ. možu pristoječ, moža dostojen, možu primeren, moža vreden: facere, loqui, quod parum virile videatur Ci., cave quidquam non virile Ci., virilia scelera T. za katera je potrebna moška odločnost, za katera je potrebna junaška srčnost; subst. virīlia -ium, n možata dejanja, starejše možati čini: S. fr.

4. posameznika se tičoč, oseben; v zvezi pars ali portio virilis osebni delež, osebna dolžnost: illius gloriae pars virilis L., plus quam pars virilis postulat Ci., est aliqua mea pars virilis Ci.; pro virili parte (pri L. nekajkrat tudi pro parte virili) ali pro virili portione po meri moči, po svojih močeh, v skladu z osebnimi močmi ali zmožnostmi, kolikor je na kom, kolikor je odvisno od koga, kolikor kdo zmore, kolikor more kdo storiti: qui pro virili parte defendunt Ci., plus quam pro virili parte obligatus Ci. več kakor samo zase, iuvabit tamen rerum gestarum memoriae … pro virili parte et ipsum consuluisse L., quem agrum miles pro parte virili manu cepisset L., iure igitur laudes, Caesar, pro parte virili carmina nostra tuas … canunt O. (prim. Q. 12, 1,1; 12, 11), ut pro virili portione victoriam dux iuverit T. (prim. Ps.-Q., Decl. 3, 12); occ. pars ali portio virilis kot jur. t.t. posamezniku pripadajoč(i) del(ež), enemu človeku pripadajoč(i) del(ež) kake dediščine: Icti.

vokáličen vocalic

vokáličen značaj vocalic quality, vocality

volatile [vɔ́lətail, -til] pridevnik
hitro hlapljiv, izparljiv; ki se hitro razprši; eteričen; volatilen; bežen, minljiv, začasen; prazen, ničev; živahen, vesel, razposajen; nestanoviten, vihrav, spremenljiv, površen, lahkomiseln; (redko) leteč

volatile oil eterično olje
volatile salt dišeča alkoholna raztopina amonijevega karbonata
a volatile temper nestanoviten značaj

volatílen volatile

volatílna sol sal volatile
volatílno (eterično) olje volatile oil
volatílen značaj explosive (ali volatile) temper

volubile agg.

1. knjižno vrtljiv

2. bot. ovijalen:
pianta volubile ovijalka

3. knjižno minljiv; mehek, gibek

4. pren. nestalen:
carattere volubile nestalen značaj
tempo volubile nestalno vreme

warlike [wɔ́:laik] pridevnik
vojni; vojaški; bojevit (temper značaj, razpoloženje)
sovražen

wire¹ [wáiə]

1. samostalnik
žica; brzojavna žica
pogovorno brzojavka; žična mreža, predmet iz žice; kabel; brzojavno omrežje
glasba struna
poetično godalo
množina žice pri lutkovnem gledališču
figurativno skrivne niti (zveze, vpliv)
sleng žepar, dolgoprstnež

by wire brzojavno, telegrafsko
barbed wire bodeča žica
gold wire zlata žica
live wire z električnim tokom nabita žica, figurativno močan značaj (duh)
to be a live wire figurativno biti zelo dinamičen
to get (to send) a wire dobiti (poslati) brzojavko
to pull the wires ravnati z lutkami na žici, figurativno imeti vse niti v svojih rokah, biti nevidni pobudnik
to pull (the) wires for office z zvezami si priskrbeti službo

2. pridevnik
žičen; narejen iz žice

wire potentiometer elektrika žični potenciometer
wire fence žična ograja
wire road žičnica

zahŕbten (-tna -o) adj.

1. insidioso, perfido, sleale:
zahrbten značaj carattere perfido

2. pren. infido, fraudolento:
zahrbten ovinek una curva infida
zahrbtno vprašanje domanda trabocchetto

zajedljív (-a -o) adj. acido, caustico, corrosivo, pungente, graffiante, tagliente:
zajedljiv značaj un carattere acido
zajedljiva kritika critica corrosiva, graffiante
zajedljive besede parole pungenti, taglienti
zajedljiv namig frecciata

zgrajèn (-êna -o) adj.

1. costruito, edificato; fatto

2. pren. solido, completo, forte:
zgrajen značaj un carattere forte

ἄν² členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.

αὐστηρότης, ητος, ἡ 1. trpkost, rezkost, kislina. 2. strog značaj, resnost.

ἔμφασις, εως, ἡ (ἐμ-φαίνω) videz, zunanjost, slika, razlaga, ἔμφασιν ἤθους ποιῶ jasno kažem značaj.

ἐπιτήδευμα, ατος, τό ἐπιτήδευσις, εως, ἡ 1. opravilo, opravek, delo, posel, obrt, učenje, prizadevanje, skrb τινός, βιότου skrbi za življenje. 2. obnašanje, vedenje πρός τινα, običaji τὰ τῆς χώρας, način življenja, značaj, ἡ πᾶσαν ἐς ἀρετὴν νενομισμένη ἐπιτήδευσις zakonito ravnanje, krepostno življenje.

ἠθικός 3 (ἦθος) ki spada k značaju, značajen, poučen, ki slika nravstven, moralen značaj; λόγος nravoslovje, τὰ ἐθικά etika, nravoslovje.

ἠθοποιέω izobrazujem, plemenitim (značaj).

ἦθος, ους, τό [Et. poleg ἔθος, gl. ἔθω] 1. a) navadno bivališče, stanovanje, sedež; b) dežela, domovina, stan, mesto; pri živalih: hlev, staja, svinjak, pašnik. 2. navada, šega, običaj. 3. značaj, mišljenje, življenski nazori.

κακοήθεια, ἡ (κακο-ήθης) slab značaj, malopridnost, zvitost, hudobija, zloba NT.

κακοτροπία, ἡ (κακό-τροπος) slab značaj, malopridnost, brezvestnost.

νόος, skrč. νοῦς, ὁ 1. čut, um, razum, pamet, duh, preudarnost, razsodnost, previdnost; νοῦν ἔχω sem pameten, νοῦν προσέχω τινί, πρός τι obračam svojo pozornost na kaj, pazim, oziram se na kaj; (ἐν) νόῳ λαμβάνω razmišljam, preudarjam, ženem si k srcu; σὺν νόῳ z razumom, premišljeno, παρὲκ νόον brez pametnega razloga, nespametno; impers. νοῦν οὐκ ἔχει nespametno ali neumno je. 2. a) misel, volja, želja, namera, nakana, sklep, κατὰ νόον po želji; b) pri besedah ali dejanjih: pomen, zmisel. 3. a) mišljenje, značaj; b) duša, srce, ἐκ παντὸς νόου iz celega srca, prav rad.