Franja

osnóven élémentaire, fondamental, de base, primitif; essentiel, principal

osnovna barva (podlaga) couleur ženski spol fondamentale, couleur d'apprêt, fond moški spol
osnovne barve couleurs ženski spol množine primitives (ali simples, primaires)
osnovna črta ligne ženski spol de base
osnovna izobrazba instruction ženski spol de base
osnovni kapital capitvl moški spol de base (ali fixe), fonds moški spol social
osnovna oblika forme primitive, gramatikalno forme radicale, radical moški spol
osnovna plača salaire moški spol de base
osnovna ploskev base ženski spol
osnovna pravica droit moški spol fondamental (ali de l'homme)
osnovna šola école ženski spol élémentaire (ali primaire)
osnovne veje industrije principales industries, industries de base, industries-clés
osnovno zlo vice moški spol capital
osnovno znanje connaissance(s)
f(pl) élémentaire(s)

osnóven (-vna -o) adj.

1. fondamentale, elementare, basilare; base:
osnovni pojmi neke znanosti i concetti fondamentali di una scienza
osnovna načela principi fondamentali, basilari
osnovna plača salario base

2. principale, primo:
osnovna dolžnost il primo dovere
osnovna naloga il compito principale

3. elementare:
osnovna šola scuola elementare

4. di base, essenziale

5. teh. di fondo:
osnovna barva tinta di fondo
min. osnovna celica cellula base
šport. osnovna črta linea di fondo
lingv. osnovna in določilna beseda zloženke radicale e determinante del composto
ekon. osnovna glavnica capitale sociale
pren. osnovna ideja, načela idea madre, vangelo
osnovna konstanta costante universale
osnovna plača salario base
mat. osnovna ploskev, stranica base
fiziol. osnovna presnova metabolismo basale
lingv. osnovna stopnja pridevnika grado positivo dell'aggettivo
ekon. osnovna sredstva beni fissi
um. osnovna barva mestica
jur. osnovne človekove pravice diritti umani fondamentali
teh. osnovne enote unità fondamentali
tekst. osnovne niti fili dell'ordito
ekst. osnovna pravila decalogo
mat. osnovne računske operacije operazioni fondamentali dell'aritmetica
fiz. osnovni delec particella elementare
fiz. osnovni naboj carica elementare
lingv. osnovni pomen besede significato fondamentale
osnovni podatki estremi
muz. osnovni ton tonica
tekst. osnovni valj subbio di ordito
pren. (ključno) osnovno delo chiave di volta
pren. osnovno znanje alfabeto

osnóven fundamental; elemental; básico

osnovna barva (črta) color m (línea f) fundamental
osnovna industrija industria f básica
osnovna plača sueldo m base
osnovna izobrazba instrucción f básica
osnovna ploskev base f
osnovne pravice derechos m pl fundamentales
osnovna šola escuela f elemental (ali primaria)
osnovno zlo vicio m capital; fuente f de todos los males
osnovno znanje conocimientos m pl elementales

osnovn|i (-a, -o) Grund- (besedni zaklad der Grundwortschatz, čas die Grundzeit, dolg die Grundschuld, fond der Grundstock, korak der Grundschritt, krog der Grundkreis, pogoj die Grundbedingung, pojem der Grundbegriff, položaj die Grundstellung, pomen die Grundbedeutung, profil das Grundprofil, tekst der Grundtext, beseda das Grundwort, cena der Grundpreis, črta die Grundlinie, ideja die Grundidee, der Grundgedanke, napaka der Grundfehler, das Grundübel, oblika die Grundform, taksa die Grundgebühr, pravilo die Grundregel, število die Grundzahl, vprašanje die Grundfrage, znanje das Grundwissen, živilo das Grundnahrungsmittel); (elementarni) elementar, Elementar- (pojem der Elementarbegriff)

osnovnošolsk|i [ó] (-a, -o)
osnovnošolski učitelj der Grundschullehrer, Volksschullehrer
osnovnošolsko znanje das Grundschulwissen

osvájati (-am) | osvojíti (-ím) imperf., perf.

1. conquistare, occupare; espugnare:
osvojiti trdnjavo espugnare una fortezza
ponovno osvojiti riconquistare

2. pren. conquistare:
osvojiti najvišje vrhove conquistare le cime più alte
osvojiti tuja tržišča conquistare i mercati esteri

3. pren. conquistare, sedurre:
nasmeh, ki osvaja un sorriso seducente

4. (dobiti, dobivati) conquistare, vincere, aggiudicarsi:
osvojiti medaljo conquistare una medaglia

5. (naučiti se) conquistare, acquisire:
osvojiti znanje acquisire conoscenze

6. (sprejeti, sprejmati) approvare, accogliere:
osvojiti predlog accogliere una proposta

osvežíti to refresh; to freshen (up); to brace

osvežíti se to freshen oneself up
osvežíti si znanje to polish up one's knowledge, to freshen (ali to brush) up one's knowledge

parade [parad] féminin

1. vojaška parada; svečanost, sijaj

2. (mečevanje) pariranje, odbijanje udarcev; ustavitev (konja)

lit masculin de parade mrtvaški oder visoke osebnosti
n'être pas heureux à la parade (sport) ne moči odbiti udarcev
faire parade razkazovati (de son savoir svoje znanje), ponašati se (de z)

pasíven passif; inactif

pasivni odpor résistance ženski spol passive
pasivna (trgovinska) bilanca bilan moški spol (commercial) passif, balance ženski spol commerciale déficitaire
pasivna volilna pravica éligibilité ženski spol, droit moški spol d'être élu
pasivno znanje jezika connaissance ženski spol passive d'une langue

pasíven (-vna -o) adj.

1. (nedejaven, nedelaven) passivo; inerte, indifferente:
pasivni odpor resistenza passiva
pasivno znanje tujega jezika conoscenza passiva di una lingua straniera
ekon. pasivna bilanca bilancio passivo
anat. pasivna gibala ossa
med. pasivna imunizacija immunizzazione passiva
jur. pasivna legitimacija legittimazione passiva
pasivna volilna pravica diritto di voto passivo
ekon. pasivne obresti interessi passivi
ekon. pasivni konto conto passivo
pasivno gospodarsko področje zona economicamente passiva

2. lingv. (trpen) passivo

pianističen pridevnik
(o igranju klavirja) ▸ zongora, zongorista

píčel (tout) petit, à peine suffisant, maigre, modique, infime, mince, minime, dérisoire, congru

pičel dobiček, zaslužek un maigre (ali mince) profit, salaire
pičla količina (hrane, denarja itd.) portion ženski spol congrue
pičlo znanje connaissances ženski spol množine minces

plítev peu profond, bas, maigre, plat (tudi figurativno) ; figurativno superficiel, léger

plitva komedija comédie ženski spol plate
plitev krožnik assiette ženski spol plate
plitva voda eau ženski spol maigre, basse eau
plitvo znanje connaissance ženski spol superficielle, demi-savoir moški spol

polish² [pɔ́liš]

1. prehodni glagol
loščiti, (z)gladiti, poleščiti, polirati
figurativno ugladiti, izpiliti, olikati, olepšati

2. neprehodni glagol
svetiti se, zgladiti se

pogovorno to polish off hitro končati delo; odstraniti, premagati, ubiti nasprotnika
to polish up popraviti, zboljšati, osvežiti (znanje)

pȍlje s, mn. pòlja polje: obradivati polje; orati ravno polje; raditi na naučnom -u; književno, prosvjetno, kulturno polje; povući se s političkog -a; pasti na bojnom -u: polje od megdana torišče dvoboja; polje časti i slave; električno, magnetsko polje; vidno polje; Gosposvetsko polje, Grobničko polje, Kosovo polje; otvoreno, široko, slobodno polje; odvrnuti razgovor na deseto polje speljati pogovor čisto drugam; ko zna bolje široko mu polje kdor zna bolje, naj svoje znanje uveljavi

pomanjkljív deficient, defective, faulty; insufficient; (nepopoln) incomplete; inadequate; poor; unsatisfactory

pomanjkljíva organizacija faulty organization
pomanjkljíva prehrana malnutrition
pomanjkljívo stanje defective state, defectiveness
moja izgovarjava je še vedno pomanjkljíva my pronunciation is still faulty
vaše znanje je pomanjkljívo your knowledge leaves much to be desired

pomanjkljív (-a -o) adj. carente, deficitario, difettoso, lacunoso, insufficiente, mancante, manchevole, scarso:
pomanjkljiva prehrana alimentazione difettosa
pomanjkljivo znanje conoscenze lacunose
med. pomanjkljivo delovanje srca, dihal insufficienza cardiaca, respiratoria
pomanjkljivi dokazi prove insufficienti, carenti

pōno -ere, pf. stlat. po-sīvī (Pl.), klas. pŏ-suī, po-situm (iz *po-s(i)nō *po-znō (iz *po- [sorod. z ἀ-πό, prim. a, ab] in sinō)

I. z ohranjenim pomenom prepozicije

1.
a) postaviti (postavljati) za kom: post eos posuerat peditem Cu.
b) vznak (na hrbet) položiti, spustiti (spuščati), zlekniti (zlekovati): artus in litore V., corpus in ripā O., se toro O. (vznak leči), positus inter cervicalia minutissima Petr., Giton super pectus meum positus Petr.; pesn.: somno (dat.) (počivat) positae bestiae V., sic positum (sc. vitulum) in clauso linquunt V.
c) posaditi (posajati): positus in solio Cyri Cu. je sédel vznak na prestol, se je usedel na prestol, posito (rahlo (nazaj) posajen) magis rege quam effuso Cu.
d) položiti (polagati) na mrtvaški oder: toro componar positaeque det oscula frater O., positum corpus V.; evfem. shraniti (shranjevati) = pokopa(va)ti: corpus Lucr., Icti., aliquem patriā terrā V., ossa collecta in marmorea domo Tib., ossa collata in urnam auream in foro quod aedificavit sub columna posita sunt Eutr.
e) položiti (polagati), da(ja)ti komu v hrambo (varstvo): testamenti tabulas in aerario C., pecuniam apud tutorem Icti.
f) denar naložiti (nalagati): pecuniam in praedio Ci., nummos in faenore H.; metaf.: beneficium bene apud aliquem ponere Ci.
g) postaviti (postavljati) kje kot posvetilni (zaobljub(lje)ni) dar: Delphis tripodem N., loricas in fano Ci.
h) (za)staviti = za stavo da(ja)ti, v zastavo da(ja)ti kaj: anulum, pallium Pl., pocula V.; pesn.: caput periculo Pl. postaviti (postavljati) v nevarnost, izpostaviti (izpostavljati) nevarnosti, ogrožati.
i) nazaj (po)gladiti, urediti (urejati), (po)česati: capillos, comas O.; pren.: ancoras V. zadaj spustiti (spuščati) = v dno zasaditi (zasajati), na dno spustiti (spuščati); metaf. (z)gladiti, zagladiti (zaglajati), pomiriti (pomirjati): Notus tollere seu ponere volt freta H.; refl. o samih vetrovih: cum venti posuere (so se polegli) omnisque repente resedit flatus V.

2. odložiti (odlagati): librum Ci., tunicam Ci., velamina de corpore O., arma C., L., onus uteri O. (po)roditi, ova O. (z)nesti; metaf. položiti (polagati), odložiti (odlagati), pustiti (puščati), opustiti (opuščati), popustiti (popuščati), znebi(va)ti se, izogniti (izogibati) se: vitia Ci., amores Ci., bellum S., curas L., metum O., ferocia corda V. srčne divjosti, vitam Ci. idr. pustiti življenje = izdihniti dušo, umreti, triumviri nomen T., in accusando aliquo tirocinium p. L. prestati (opraviti) preizkušnjo. —

II. pomen prepozicije je zbledel

1. da(ja)ti, položiti (polagati), (po)staviti; s samim abl. loci: simulacrum castris V.; z abl. in praep.: anulum in sede regiā Cu., epistulam in pulvino S., Diana posita (stoječa) in basi Ci., hasta posita pro aede Ci., ponere arma sub quercu V.; pesn. in z acc.: ponere stipitem in flammas O., omnia pone feros in ignes O.; pa tudi klas.: ponere ante oculos Ci., caput alicuius ante regis pedes Cu.; z adv.: hic verbenas ponite H., sellam iuxta ponere S., ponere pedem (vestigium) Ci., O., H. stopiti (stopati) kam, genu (genua) O., Cu. idr. spustiti se na koleno (kolena), poklekniti (poklekovati), scalas C. pristaviti (pristavljati), mensam H. postaviti (postavljati), edictum, libellos T. dati nabiti = razglasiti, izdati, signa posita (ki so stali) ad villas Ci.; pesn.: oscula in labellis Pr. pritisniti (pritiskati) na ustnice; metaf.: p. calculum izračunavati, (z)računati, preračuna(va)ti (gr. τὴν ψῆφον τιϑέναι): ut diligens ratiocinator calculo posito videt Col., ponatur calculus, adsint cum tabela pueri Iuv., cum imperio calculum ponere Plin. iun. poračunati, položiti račune. occ.
a) (po)saditi, nasaditi (nasajati), vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati), (za)sejati: ille nefasto te posuit die, arbos H., semina, vites in ordine V., vitem ordine Ambr.
b) posvetiti (posvečevati): posita (posvečene, posvetilne, zaobljub(lje)ne darove) tollere C. (prim. I. 1. g), hic ponite lucida funalia H. položite kot posvečene darove, aurea ponetur mali felicis imago O., serta, sectos capillos O.
c) v užitek na mizo postaviti, servirati, postreči s čim: pavonem H., merum in gemmā O., cum cibo venenum L.
d) kak vojaški oddelek kje postaviti (postavljati), namestiti (nameščati), nastaniti (nastanjati), stacionirati: ibi praesidium ponit C., duas (sc. legiones) in Turonis ad fines Carnutum posuit Hirt.; metaf. koga kam prestaviti (prestavljati), premestiti (premeščati): aliquem sub curru solis H., modo me Thebis, modo ponit Athenis H.

2. (po)staviti, (se)zidati, (z)graditi, narediti (narejati, delati), napraviti (napravljati): aras, templa V., statuam Ci., tropaeum N., opera in capite molis Cu., tabernaculum Ci., domum, urbem in montibus V., Tibur H., Byzantium posuere Graeci T., fundamenta ponere Ci. temelj(e) položiti (polagati), tako tudi prima favis fundamina V., nidum H. delati, plesti, sestavljati, graditi, skladati; poseb. kot voj. t.t. castra ponere tabor postaviti (postavljati), utaboriti se: L., S., N. idr., loco iniquo, in proximo colle C., ad amnem, sub radicibus montis Cu., in agro Faesulano Ci.; occ. (o umetnikih) postaviti (postavljati), upodobiti (upodabljati), (na)slikati: Orphea in medio posuit V., ponere aliquam marmoream H. iz marmorja, hic saxo, ille coloribus sollers nunc hominem ponere, nunc deum H., ponere qui totum nescit H. ne znati ustvariti (predstaviti, prikazati) celote.
b) postaviti (postavljati) = ustanoviti (ustanavljati), določiti (določevati), uvesti (uvajati), da(ja)ti: leges Ci., H., praemia Ci., Ph., nomen (nomina) alicui Ci. vzde(va)ti, nade(va)ti, da(ja)ti, Liber pater ritūs posuit T.
c) postaviti (postavljati), namestiti (nameščati) koga za kaj: aliquem super armamentarium Cu. nad orožarno = za orožarja, aliquem custodem in frumento publico Ci., custodem in hortis N., aliquem in bello principem N. postaviti na čelo, Numidis (dat.) imperatorem S., alicui custodem C. dati, erant positi, ut caperent eum Ci.
d) metaf. (pred)postaviti ((pred)postavljati) = trditi, domnevati, reči (praviti), da je kaj: duo genera ponunt, deorum alterum, alterum hominum Ci., in oratione posuit animum advertere debere Arcadas N., pono satis in eo fuisse ingenii Ci., recte posuit rem publicam gratias agere posse Ci., pro certo ponere L., non videtur pro certo esse ponendum (z odvisnim vprašalnim stavkom) C. očitno se ne more vzeti (jemati) za gotovo, očitno se ne da priti na čisto, positum sit (z ACI) Ci. naj velja za dognano, (pred)postavimo (vzemimo, recimo), da … —

III. metaf.

1.
a) v mislih postaviti (postavljati): pone ante oculos laetitiam senatūs Ci., verba ante facta S., in eius potestate fortuna posita est Ci. je v njegovih rokah, rem in medio ponere Ci. povedati, na znanje dati, sporočiti, tantum in eā arte Ci. toliko staviti na … ; occ.: religionem in fide Cu. zasnovati (utemeljiti) na zvestobi, virtutem in patientia N. iskati, praesidium in fugā, omnem spem salutis in virtute, auxilium in celeritate C. upati na kaj, nadejati se česa (od česa), spem in lege Ci. up(anje) staviti za zakon, zaupati v zakon, zanašati se na zakon, spem positam habere in re C. upanje imeti osnovano na čem, upanje temeljiti na čem, ponere in spem (z ACI) upanje staviti na kaj, zanašati se na kaj; pass. positum esse in re ali in aliquo stati, temeljiti na čem ali kom, odvisen biti od koga ali česa: certamen positum in virtute C., in uno Mario spes imperii ponebatur Ci., in te positum est, ut … Ci.
b) v kak namen porabiti (porabljati), posvetiti (posvečati) čemu: totum diem in considerandā causā Ci., sumptum nusquam melius Ci., se totum in contemplandis rebus Ci., operam diligentiamque suam in petitione Ci.

2. v kako stanje, v kak položaj spraviti (spravljati): aliquem in culpā et suspicione Ci. koga okriviti in osumiti, aliquem in gratiā apud aliquem Ci. priljubiti, prikupiti koga komu, in illo fortunae gradu positus Cu. tako (o)srečen, eos in laude positos (slovite, sloveče, slavne) videmus Ci.

3. postaviti (postavljati), šteti med koga, imeti (šteti) za kaj: aliquem primum N., mortem in malis Ci., saltare in vitiis ponitur N., haec infamia ponuntur N. velja za … , utrosque in eodem genere praedatorum pono Ci., aliquid consolationis loco ponere Ci., plerique in parte tertiā Africam posuere S., haud in magno discrimine ponere L. ne imeti (šteti) za posebej važno, ne pripisovati posebnega pomena (posebne važnosti), in dubio ponere, utrum an … L. podvomiti, veteres inter ponetur honeste H.

4. našte(va)ti, navesti (navajati), omeniti (omenjati), povedati (govoriti): Plin., Suet. idr., hoc in oratione mea non pono Ci., cuius pauca exempla posui Ci., ponam in extremo, quid sentiam Ci., ut paulo ante posui Ci., hoc ipsum elegantius poni meliusque potuit Ci., cum in eis haec posuisset N., quam (sc. epistulam) ipsam melius est ponere, quam de ea plurimum dicere Vop., ponere vocabulum malā significatione Don. — Pt. pf. positus (pesn. postus) 3 v vseh pomenih tega glag., poleg tega pa še nix posita H. zapadli sneg, in positus pri krajevnih določilih = situs stoječ, ležeč: Roma in montibus posita Ci., Gallia sub septemtrionibus posita Ci., Delos in Aegeo mari posita Ci.

Opomba: Star. perf. posivi: Pl., posivimus: Pl., posiverunt: Ca., Ci., posiveris: Pl., Ca.; sinkop. pt. pf. postus: Lucr., Sil.

popóln complete, full, whole, entire, total; (temeljit) thorough; (dovršèn) perfect; accomplished; consummate; (pravcat, pravi, skrajen) utter, absolute, downright; (število prisotnih) plenary

popóln lopov a thorough scoundrel
popóln mrk total eclipse
popóln norec a consummate fool
popóln tujec a perfect stranger
popólno znanje thorough knowledge

poprejšnj|i (-a, -e) vorherig, vorhergehend, vorausgegangen; Vor- (pogovor das Vorgespräch, izdelava die Vorfabrikation, kazen pravo die Vorstrafe, znanje Vorkenntnisse množina, das Vorwissen, šolanje die Vorschulung); Alt- (ozemlje das Altgebiet, kancler der Altkanzler)