Franja

Zadetki iskanja

  • prȁvilo s pravilo: društvena -a; gramatičko pravilo; zlatno pravilo zlato pravilo; pravilo desne ruke elektr. pravilo desne roke; desno pravilo avt. desno pravilo; trojno pravilo mat. sklepni račun; Pitagorino pravilo geom. Pitagorov izrek
  • pravílo rule; principle; standard; regulation, axiom, maxim, law; precept

    po pravílu as a rule, according to the regulations
    brez pravíla irregular, anomalous
    pravíla pl rules pl, statutes, pl, regulations pl, standing orders pl, standing rule, bylaws pl, ordinances pl
    društvena pravíla the regulations of a society
    izjema k pravílu an exception to the rule
    trojno pravílo rule of three
    zlato pravílo golden rule
    stalno pravílo hard and fast rule
    pravílo drži the rule holds good
    držati se pravíl to observe the rules
    držati se (nekega) pravíla to go by a rule
    pravílo je, da... it is the rule that...
    to je proti pravílom it is against the rules
    moje pravílo je zgodaj vstajati I make it a rule to get up early
    postati pravílo to become the rule
    prelomiti pravílo to break a rule
    postaviti pravílo to lay down a rule
    izjema potrjuje pravílo the exception proves the rule
  • pravílo (-a) n regola, norma, prescrizione, precetto; sistema, canone:
    držati se pravil seguire le regole, attenersi alle regole
    pravila o lepem vedenju norme della buona creanza
    estetska pravila norme estetiche
    slovnična pravila regole grammaticali
    po pravilu di regola, di norma
    po vseh pravilih a regola d'arte
    filoz. zlato pravilo norma aurea
    jur. pravno pravilo norma giuridica
    določati, predpisati pravila dettare norme
    delati po vseh pravilih agire in piena regola, con tutte le regole
    igre upoštevati pravila stare alle regole del gioco
    biti prej pravilo kot izjema essere la regola piuttosto che l'eccezione
  • prēndere*

    A) v. tr. (pres. prēndo)

    1. prijeti, zgrabiti; vzeti, jemati:
    prendere in braccio vzeti v naročje
    prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
    prendere qcn. per il bavero zgrabiti koga za ovratnik; pren. iz koga se briti norca
    prendere qcn. per il naso pren. koga voditi za nos
    prendere qcn. per il collo pren. koga zgrabiti, držati za vrat
    prendere qcn. per il culo, per i fondelli iz koga se norčevati; ekst. koga prevarati
    prendere di mira qcn. pren. na koga se spraviti
    prendere di peso sunkoma dvigniti
    prendere di petto qcs., qcn. odločno se lotiti (česa, koga)
    prendere qcn. di punta pren. komu se odločno zoperstaviti
    un tipo da prendere con le molle človek, s katerim je treba ravnati v rokavicah

    2. vzeti, jemati; priskrbeti si

    3. vzeti, jemati; dobiti; prejemati:
    prendere uno stipendio misero prejemati bedno plačo
    prenda pure (v vljudnostnih frazah) le vzemite! postrezite si!
    o prendere o lasciare vzemi ali pusti!
    prendere in affitto vzeti v najem, najeti
    prendere in prestito sposoditi si
    prendere lezioni (da) hoditi na inštrukcije, na učne ure (k)
    prendere esempio, ammaestramento (da) zgledovati se (po), učiti se (od)

    4. vzeti, jemati; nositi s seboj

    5. peljati se (s čim):
    prendere il treno peljati se z vlakom

    6. dvigniti, iti po:
    vado a prendere la bambina all'asilo grem po hčerko v vrtec

    7. ukrasti

    8. prijeti, ujeti, uloviti:
    prendere all'amo pren. ujeti na trnek
    prendere un granchio pren. hudo ga polomiti
    prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
    prendere nella rete pren. dobiti, ujeti v svoje mreže

    9. ujeti, zalotiti:
    prendere qcn. in fallo, in flagrante, con le mani nel sacco zalotiti koga pri dejanju, na delu
    prendere qcn. in castagna pren. zalotiti koga na delu; ujeti koga pri napaki

    10. osvojiti, zavzeti:
    prendere d'assedio oblegati
    prendere d'assalto osvojiti v naskoku
    prendere una donna občevati z žensko

    11. pren. lotiti, lotevati se:
    fu preso dalla paura lotil se ga je strah

    12. zavzeti, zavzemati

    13. slikati, fotografirati

    14. izmeriti; oceniti, ocenjevati:
    prendere la lunghezza di qcs. izmeriti dolžino česa
    prendere le misure vzeti mere

    15. pren. občevati, ravnati (s):
    prendere qcn. per il suo verso ravnati s kom na najprimernejši način
    prendere qcn. con le buone, con le cattive biti s kom prijazen, osoren

    16. vzeti, jemati; najemati:
    prendere alle proprie dipendenze, a servizio vzeti v službo
    prendere qcn. con sé vzeti koga s seboj
    prendere qcn. in casa sprejeti koga v goste
    prendere a bordo vkrcati
    prendere in moglie, per marito vzeti za ženo, za moža

    17. iti (po), kreniti:
    prendere la direzione giusta iti v pravo smer
    non so che strada prendere ne vem, po kateri poti naj grem
    prendere un dirizzone pren. hudo se zmotiti, pošteno ga polomiti

    18. užiti, uživati (hrano, pijačo); vdihniti, zadihati:
    prende qcs.? (v vljudnostnih frazah) smem s čim postreči?
    prendere un tè popiti čaj
    prendere una boccata d'aria iti malo na zrak

    19. privzeti:
    prendere la forma (di) privzeti obliko, podobo (česa)
    prendere di dišati (po), imeti okus (po)

    20. navzeti se; biti podoben:
    un'abitudine che ho preso da mio nonno navada, ki sem se je navzel od starega očeta
    prendere tutto da qcn. biti komu popolnoma podoben

    21. vzeti, jemati (razumeti):
    prendere alla lettera vzeti dobesedno
    prendere qcs. in considerazione kaj upoštevati
    prendere in esame kaj preiskati

    22. imeti za:
    prendere tutto per oro colato pren. vzeti vse za suho zlato
    ti avevo preso per un uomo serio imel sem ta za resnega človeka; ekst. zamenjati:
    prendere fischi per fiaschi, prendere lucciole per lanterne jemati rog za svečo, zamenjati dvoje stvari, ušteti se pri čem
    per chi mi prendi? za koga me imaš?

    23.
    prendere una decisone skleniti
    prendere un provvedimento sprejeti ukrep

    24.
    prendere la febbre dobiti vročino
    prendere il raffreddore prehladiti se

    25. dobiti jih, prejeti udarec:
    prendere un sacco di legnate dobiti poštene bunke
    prenderle, prenderne pog. fasati jih

    26.
    prendersi cura di qcn. di qcs. ukvarjati se s kom, s čim
    prendersi gioco di qcn., di qcs. norca se delati iz koga, česa
    prendersi pensiero di qcn., di qcs. poskrbeti za koga, za kaj

    27. (v vrsti izrazov je pomen določen s samostalniškim predmetom s členom ali brez njega):
    prendere l'abito, l'abito religioso, la tonaca relig. postati duhovnik, redovnik; pomenišiti se
    prendere il velo relig. ponuniti se, postati redovnica
    prendere abbaglio, un abbaglio (z)motiti se
    prendere l'aire pognati se, kreniti
    prendere l'avvio začenjati se
    prendere alloggio stanovati
    prendere casa, domicilio nastaniti se
    prendere cappello biti užaljen, ujeziti se
    prendere colore pobarvati se
    prendere il comando prevzeti poveljstvo
    prendere consiglio posvetovati se
    prendere commiato posloviti se
    prendere fiato oddahniti si, priti do sape
    prendere forza okrepiti se
    prendere fuoco vneti se (tudi pren.);
    prendere la fuga pobegniti
    prendere impegno, un impegno obvezati se
    prendere il largo zapluti na odprto morje; pren. pobegniti
    prendere terra pristati
    prendere il lutto črno se obleči
    prendere la mano a qcn. zbezljati; uiti komu z vajeti
    prendere la mossa začeti
    prendere nota zabeležiti
    prendere origine izvirati, začeti se
    prendere parte (a) udeležiti, udeleževati se (česa)
    prendere piede pren. uveljaviti, uveljavljati se; udomačiti se
    prendere possesso di lastiti si
    prendere posto sesti
    prendere atto vzeti, jemati na znanje
    prendere quota poleteti, dvigniti se (tudi pren.);
    prendere la rincorsa vzeti zalet
    prendere sonno zaspati
    prendere tempo odlašati; obotavljati se
    prendere una cotta zaljubiti se, zatrapati se
    prendere coraggio, animo, cuore opogumiti se
    prendere paura ustrašiti se
    prendere gusto, piacere a qcs. uživati v čem
    prendere una sbornia napiti se
    prendere vigore okrepiti, ojačati se
    prendersi le vacanze, le ferie vzeti dopust, iti na počitnice
    prendere voga pren. razširiti se; uveljaviti, uveljavljati se
    prendere il volo odleteti (tudi pren.);
    prendere forma izoblikovati se
    prendere un bagno okopati se
    prendere il sole sončiti se

    28.
    prendere a gabbo zasmehovati (koga), rogati se (komu);
    prendere in giro, in gioco norca se delati (iz)
    prendere in parola verjeti (komu); držati, prijeti koga za besedo

    29.
    prenderla, prendersela odzivati se, reagirati:
    non so come la prenderà ne vem, kako bo reagiral
    prenderla, prendersela con qcn. jeziti se na koga
    prendersela skrbeti; vzeti, jemati, gnati si k srcu:
    non prendertela troppo! ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. intr.

    1. zaviti (v), kreniti (na):
    prendere a destra zaviti na desno
    prendere per i campi kreniti po njivah

    2. (prendere a + nedoločnik) začeti:
    prendere a narrare začeti pripovedovati

    3. prijeti se, pognati korenine

    4. zagoreti

    5. prijeti se (lepilo ipd.)

    6. pog.
    che ti prenda un accidente! naj te vrag vzame!

    C) ➞ prēndersi v. rifl. (pres. ci prendiamo)

    1. sporazumeti se; dogovoriti, dogovarjati se

    2. spreti se; stepsti se:
    prendersi a parole skregati se
    prendersi a botte stepsti se, skočiti si v lase

    3.
    prendersi (per) prijeti se, zgrabiti se (za)

    4.
    prendersi a benvolere spoprijateljiti se; zaljubiti se
    prendersi in antipatia postati si zoprn
  • pridobívati ➞ pridobiti

    pridobívati zlato iz rude to extract (ali to win) gold from ore
  • prime2 [prim] féminin, commerce premija, dodatek, doklada; nagrada; navržek (poleg plače); ažio, odstopnina; prima (pri sabljanju)

    prime d'accouchement, d'allaitement podpora (od bolniške blagajne) porodnici, doječi materi
    prime d'anciennete starostna doklada (po službenih letih)
    prime d'assurance zavarovalna premija
    prime de courtage mešetarska pristojbina, premija
    prime d'exportation, d'importation izvozna, uvozna premija
    prime de fin d'année premija ob letnem zaključku
    prime de productivité, de rendement premija za produktivnost, za storilnost
    prime de vacances gratifikacija za počitnice
    faire prime (figuré) biti zelo iskan
    l'or fait prime sur le marché des monnaies zlato je zelo iskano na denarnem trgu
  • prō-luō -ere -luī -lūtum (prō in luere)

    1. izplakniti (izplakovati), splakniti (splakovati), oplakniti (oplakovati), poplakniti (poplakovati), namočiti (namakati), (z)močiti, pomočiti (pomakati), omočiti (omakati), umi(va)ti: in vivo prolue rore manus O., vino os Col., ensem (s svojo krvjo) Sil., cruor proluere pectora Stat.; pesn. o pitju: pleno se proluit auro V. se je zmočil z zlato čašo = si je grlo namočil z zlato čašo, je izpraznil (izpil) zlato čašo, proluere praecordia mulso H., multa prolutus vappa H. dodobra nalit s slabim praskačem (= z vinom, ki „praska“ po grlu = s kislico, žlobudro, čobodro), aestivo te prolue vitro V., labra fonte proluere caballino Pers.; šalj.: proluere cloacam Pl. poplakniti želodec (z vinom).

    2. splakniti (splakovati), odplakniti (odplakovati), splaviti (splavljati), odplaviti (odplavljati), sprati (spirati), spodmle(va)ti, izpodmle(va)ti: Ap. idr., ex omnibus montibus tempestas nives proluit C., silvas Eridanus proluit V., saxum de vertice montis imber proluit V. je spodmlel in odnesel; pren. (s požrešnostjo) (po)tratiti, zapraviti (zapravljati): pecuniam suam prandiorum gurgitibus Gell.

    3. izvreči (izmetati), naplaviti (naplavljati): genus omne natantum (rib) litore in extremo … fluctus proluit V.; occ.: ventrem Col. povzročiti (povzročati) drisko.
  • prospect2 [prəspékt]

    1. prehodni glagol
    raziskati pokrajino, iskati (for ; rudo, zlato)
    poskusno izkopavati
    figurativno preiskovati, raziskovati (možnosti za uspeh)

    2. neprehodni glagol
    mineralogija obetati (rudo)

    prospecting licence pravica do izkopavanja (rude)
  • quilate moški spol utežna enota za bisere in dragulje (205 mg), karat

    por quilates zelo pičlo ali skopo
    oro de 22 quilates 22-karatno zlato
  • razdóbje (-a) n periodo; fase; ciclo:
    sušno razdobje periodo di siccità
    razbdobje povojne obnove dežele il periodo, la fase della ricostruzione postbellica del paese
    razdobje gospodarske rasti periodo di espansione economica
    zlato razdobje (doba)
    latinske književnosti il periodo aureo della letteratura latina
  • redemption [ridémpšən] samostalnik
    ekonomija odkup; ponoven, povraten kup; rešitev, odrešitev, osvoboditev (from od)
    odplačilo (dolga, posojila, zastavljenega predmeta), razdolžitev, amortizacija; izpolnitev (obljube)

    redemption fund amortizacijski sklad
    redemption of a bank-note in gold odkup (zamenjava) bankovca za zlato
    to become a member of a society by redemption postati član društva s plačilom
    he is past redemption ni mu rešitve
  • reluire* [rəlwir] verbe intransitif svetiti se, sijati, blesteti

    brosse féminin à reluire, à faire reluire ščet za loščenje
    faire reluire des cuivres, des meubles naloščiti bakreno posodo ali bakrena glasbila (pihala), pohištvo
    manier la brosse à reluire (figuré, familier) hvalisati, laskati se
    tout ce qui reluit n'est pas or (proverbe) ni vse zlato, kar se sveti
  • re-pendō -ere -pendī -pēnsum (re in pendere)

    1. nazaj (od)tehtati, zopet (znova, spet) odtehtati (odtehtavati), z isto težo (mero) (v isti teži, meri) zopet (znova, spet) da(ja)ti, vrniti (vračati): rependere pensa O., Pr. odtehtano prejo.

    2. odtehtati (odtehtavati), odmeriti (odmerjati), izplačati (izplačevati): Plin., Stat., Val. Max., rependere aurum pro capite Ci. odtehta(va)ti zlato za glavo = z zlatom odtehtati glavo = caput auro Vell.; pesn.: miles repensus auro H. odkupljen za drag denar, captivam manum ductore rependere Sil. rešiti.

    3. metaf.
    a) vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati), plačati (plačevati), poplačati (poplačevati): T., Ph., Stat. idr., gratia facto nulla rependatur O., rependere pretium vitae Pr., vices Pr., S. isto z istim, tako odmeriti, kakor se je komu merilo, milo za drago, si magna rependam V. če povrnem veliko z velikim = dobroto bogato povrnem, hac vitam servatae dote rependis? O. rešitev življenja, beneficia iniuriis Sen. ph. vrnem.
    b) odtehtati (odtehtavati) = zopet poravnati (poravnavati), nadomestiti (nadomeščati), kaznovati: Plin. iun., Val. Fl. idr., damna formae ingenio O., poenas pares sceleribus Sen. tr. (u)trpeti kazen, kaznovati se, culpam culpā O. poravnati, maestam noctem Stat. maščevati, fatis contraria fata V.
    c) duševno, v duhu (pre)tehtati = pretehtati (pretehtavati), preudariti (preudarjati), razmisliti (razmišljati), premisliti (premišljati, premišljevati) kaj, o čem: facta Cl.
  • rigeō -ēre -uī (najbrž sor. z lat. frīgus, gr. ῥῖγος) biti negiben, biti trd, biti okorel, biti otrpel, biti tog, biti odrevenel, (o)dreveneti od mraza, otrde(va)ti, sršati, sršeti, ježiti (se): Fr., L., Col., Mart. idr., rigere frigore Ci., omnia rigentia gelu L., partes terrae aut frigore rigent aut uruntur calore Ci., prata rigent H.; pesn.: Cerealia dona rigebant O. so bila trdo zlato, terga boum insuto ferro rigebant V.; metaf.: gelidoque comae terrore rigebant O. so se (na)ježili, so se naščetinili, riget horrida cervix O., sine frondibus arbos nuda riget O. strmi, štrli kvišku; tako: late riget Tmolus O., nervi rigent H. so trdi, negibljivi; pren.: feritas immota riget Mart. srepo negibno stoji; occ. biti poln česa, obilovati s čim, imeti veliko (mnogo) česa, pokati od česa: palla rigens signis auroque V., ex auro Sil., arva rigent semine … veteris venae O. zlatonosnega peska. — Od tod adj. pt. pr. rigēns -entis odrevenel, okorel, otrpel, premrl, trd, tog, z(a)mrznjen: pars terrae Tib., aqua Mart., caput Q., oculi Plin., anguis O. trd; pesn.: saxa Sen. tr. gole kvišku štrleče; pren. trd = neupogljiv: animus Sen. tr., vir tot malis rigens Sen. tr.
  • rodi|ti se (-m se) auf die Welt kommen, zur Welt kommen
    figurativno roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein
  • rudíšče (-a) n mont. vena, giacimento, filone:
    bogato rudišče ricco giacimento
    srebrovo, zlato rudišče vena argentifera, aurifera
    rudišče uranove, železove rude vena di uranio, di ferro
  • rule1 [ru:l] samostalnik
    pravilo; kar je normalno, običajno
    matematika pravilo; pravilo igre
    cerkev pravilnik reda; predpis
    pravno odločba, rešitev; pravni predpis; ravnilo; merilna vrvica; navada, običaj, pravilo; vladanje, upravljanje, uprava

    as a rule navadno, praviloma, normalno
    as is the rule kot navadno
    by rule, according to rule po predpisih, po pravilih
    by the rule and line figurativno natančno
    rules of action (of conduct) smernice
    rule absolute neomejeno gospostvo
    rules of the air predpisi v zračnem prometu
    rules of the road cestni prometni predpisi
    rule of force tiranija
    the rule of thumb praktično (ne teoretično) pravilo
    by rule of thumb po izkušnji, empirično, približno
    em rule pomišljaj
    an exception to the rule izjemen primer
    golden rule zlata sredina, zlato pravilo
    hard and fast rule trdno, stalno, kruto pravilo
    slide rule logaritmično računalo
    standing rules pravilnik, statut
    it is against the rules to je proti pravilom
    it is the rule that... pravilo je, da...
    to become the rule postati pravilo
    to break a rule prelomiti pravilo
    to hold (to bear) rule over vladati; gospodovati, gospodariti, biti gospodar nad
    I make it a rule (to get up early) moje pravilo je (zgodaj vstajati)
    to lay down a rule postaviti pravilo
    to work to rule izvajati pasivno rezistenco
    the exception proves the rule izjema potrjuje pravilo
  • rumèn jaune

    rumena barva (couleur ženski spol) jaune moški spol
    citronasto (svetlo, zlato) rumen jaune citron (clair, d'or)
    rumena mrzlica (rasa) fièvre ženski spol (race ženski spol) jaune
    postati rumen jaunir
  • run|o srednji spol (-a …) das Vlies
    zlato runo Goldenes Vlies
  • rúno fleece; zgodovina woolfell

    zlato rúno golden fleece