Franja

carta f

1. papir:
carta da lettere pisemski papir
carta bollata kolkovani papir
carta pergamena oljnati papir
carta asciugante, assorbente pivnik
carta carbone karbon papir
carta vetrata, a smeriglio smirkov papir

2. list (pisan, tiskan):
le sacre Carte sveto pismo
carta moneta, monetata papirnati denar, bankovci
carte valori vrednostni papirji
carta geografica zemljevid; jedilnik:
mangiare alla carta jesti po naročilu
carta da parati tapetni papir, tapeta

3. listina:
la Carta delle Nazioni Unite listina Združenih narodov

4. listina, dokument:
carta d'identità osebna izkaznica
carta annonaria živilska karta, živilski boni
fare le carte per sposarsi zbrati vse potrebne dokumente za poroko
avere le carte in regola pren. biti sposoben za neko delo
far carte false pren. ne se ozirati na sredstva (za dosego cilja)
dar carta bianca pren. dati komu proste roke

5.
carte da gioco igre igralne karte
carte francesi, italiane francoske, italijanske karte
fare le carte mešati, deliti karte; pren. prerokovati iz kart
avere buone carte pren. imeti dobre možnosti za uspeh
giocare a carte scoperte pren. igrati z odprtimi kartami
mettere le carte in tavola pren. dati karte na mizo, odkriti karte
giocare l'ultima carta pren. igrati na zadnjo karto

celebrar slaviti, poveličevati; praznovati, brati (mašo); skleniti (pogodbo); opraviti (posel)

celebrar una reunión imeti zborovanje, zbrati se
celebro conocerle a V. veseli me, da se seznanim z Vami
lo celebro mucho to me zelo veseli, to rad slišim
lo celebro por él privoščim mu (to)

charge [šarž] féminin breme, tovor, teža; vozno blago; obremenitev (tudi commerce); militaire, électricité naboj, polnitev; služba, obveznost, naloga, odgovornost; stroški; davek, pristojbine; (juridique) obtožba, točka obtožbe; militaire napad, naskok, juriš; lov, zasledovanje; pretiravanje, satira, karikatura; chimie polnilo; familier batine

charge d'âmes dušebrižništvo
charge à la batonnette naskok z bajonetom
charge de bombes tovor bomb
charge complète poln vagon tovora
charge d'exploitation obratni stroški
charge fiscale davčno breme
charge maxima admissible največja dopustna obremenitev
charge publique javna služba; javna dajatev
charge sociale socialna bremena
à ma charge na moje stroške
à charge de revanche proti revanši, oddolžitvi, vrnitvi usluge, vzajemnosti
il peut utiliser ma voiture à charge pour lui de la maintenir en bon état lahko uporablja moj avto, s pogojem da ga vzdržuje v dobrem stanju
en charge (él) pod obremenitvijo, pod napetostjo
bête féminin de charge tovorna žival
devoirs masculin pluriel d'une charge uradne, službene dolžnosti
essai masculin de charge poskus, poskušnja obremenitve
femme féminin de charge služkinja, postrežnica
perte féminin de charge izguba napetosti
portrait masculin en charge karikaturen portret
prise féminin en charge prevzem
témoin masculin à charge obremenilna priča
s'acquitter d'une charge izpolniti obveznost
aller au delà de sa charge prekoračiti svoja uradna pooblastila
avoir charge de imeti nalog(o) za
avoir ses parents à charge vzdrževati svoje starše
en avoir sa charge (familier) dobiti, imeti svoj del
battre, sonner la charge bobnati, trobiti k napadu
entrer en charge nastopiti službo
être à la charge de quelqu'un biti, iti komu v breme (commerce)
il est à la charge de son frère brat ga vzdržuje
être, se mettre, tomber à la charge de quelqu'un biti, pasti komu v breme
être à charge de quelqu'un biti komu v breme, v nadlego
ce film est une charge de la vie américaine ta film je satira na ameriško življenje
mettre en charge nakopičiti, nabrati, zbrati
occuper une charge opravljati službo
payer la charge (figuré) nositi breme
prendre en charge quelque chose prevzeti odgovornost za kaj, nekaj v svoje roke vzeti; prevzeti; sprejeti
prendre en charge un orphelin vzeti siroto v oskrbo
revenir à la charge obnoviti napad, spet iti v napad, figuré še enkrat (kaj) poskusiti

circumscrībō -ere -scrīpsī -scrīptum

1. oris(ov)ati, opis(ov)ati, očrta(va)ti: orbem Ci., lineas extremas umbrae Q., virgulā stantem circumscripsit Ci. je napravil ris okoli stoječega, lacus est in similitudinem iacentis rotae circumscriptus Plin. iun. ima podobo ležečega kolesa.

2. pren.
a) čemu mejo napraviti, delati, določiti (določati), omejiti (omejevati) kaj: Gell., exiguum nobis vitae curriculum natura circumscripsit Ci., locum habitanti alicui c. Ci., genus universum, ut tollatur error, circumscribere et definire Ci. opredeliti, ante circumscribitur mente sententia Ci. se v duhu natanko določi.
b) omejiti (omejevati), utesniti (utesnjevati), skrčiti (skrčevati): gulam et ventrem Sen. ph., Dionysium sex epitomis Col. posneti in zbrati, ille se fluvio Rubicone et CC milibus circumscriptum esse patiatur? Ci.; occ. uradnike vrniti (vračati) v meje pristojnosti (kompetence): senatus praetorem circumscripsit Ci., c. Antonium Ci., insolentia in circumscribendis tribunis plebis Ci.
c) koga ugnati, omrežiti, (pre)varati, ukaniti, prelisičiti, koga za kaj ogoljufati, izmakniti mu kaj: Sen. rh., fallacibus et captiosis interrogationibus circumscripti Ci., testamenta subiciunt, adulescentulos circumscribunt Ci., dic nunc te ab Roscio HS circumscriptum esse Ci., c. se ipsam Plin., vectigalia Ps.-Q.; jur. = z dobesedno razlago pravemu smislu zakona, oporoke idr. umakniti se, izogniti se, obiti idr.: c. testamentum Plin., leges Icti.; od tod: kako dejstvo z drugačno razlago prikri(va)ti: c. facetis iocis sacrilegium Iust.
č) sporni stvari izogniti se, izločiti, preiti, odstraniti jo: sententias Ci., hoc omne tempus Sullanum ex accusatione c. Ci., uno genere genus hoc oratorum Ci. — Od tod adj. pt. pf. circumscrīptus 3
a) točno omejen, jedrnat: brevis et circumscripta quaedam explicatio Ci.
b) omejen = utesnjen, skrčen: in contionibus eadem quae in orationibus vis est, pressior tamen et circumscriptior Plin. iun. Adv. circumscrīptē α) natančno omejeno, točno: c. complecti res singulas Ci., c. numeroseque dicere Ci. v periodah in ritmično. β) skrajšano: breviter, c. monstrare Amm., c. et breviter depingere ali c. breviterque ostendere aliquid Lact.

cohibeō -ēre -buī -bitum (cum in habēre)

1. skupaj držati: bracchium togā Ci., crinem nodo H. zbrati v vozel.

2. obdajati, oklepati, v sebi (zaprto) imeti, vsebovati: quae (terra)... primum id (semen) occaecatum cohibet Ci., fortīs auro (z zlato zapestnico) c. lacertos O., Scyllam caecis cohibet spelunca latebris V., marem cohibent callosa (ova) vitellum H., te... cohibent, Archyta, pulveris exigui... parva... munera H., omnes naturas ipsa (universa natura) cohibet et continet Ci., sidera in se cohibent clarum purumque colorem Lucr.; o abstr.: causae cohibentes in se efficientiam naturalem Ci.

3. prosto gibanje z oviranjem (skupaj) držati, koga zaprtega imeti, zaje(ma)ti, zadrž(ev)ati, kaj (za)ustaviti (za)ustavljati): muris cohibet Ardea Turnum V., c. ventos carcere O., Pirithoum cohibent catenae H. ga držijo, ga vežejo, claustra cohibentia Ianum H. zapirajoče, c. sanguinem spongiā Cels., deos parientibus T.; s praep.: c. ventos in antris O., aliquem in vinculis Cu., milites intra castra Cu.; pesn.: nec Stygiā cohibebor undā H.; v pass.: tempestatibus cohiberi in portibus Auct. b. Afr., aquilones cohibiti iugis montium Cu.

4. pren.
a) zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), (u)krotiti, (o)brzdati: fletum vix c. Val. Max. komaj se joka vzdržati, diu lacrimas c. Plin. iun., o cohibete iras! V., c. iracundiam Ci., conatūs illius Ci., bellum L., voces nimias laudantium Suet. (o liktorju); c. artē aliquem Pl. dodobra utesniti (utesnjevati) koga, lahko tudi: c. se Ter.; v pass.: quae aliae (provinciae) procuratoribus cohibentur T., taciturnitate omnia cohibita sunt T. Pogosto z a(b): vzdrž(ev)ati od, odvrniti (odvračati) od...: a quibus rebus oculos cohibere te iura religionum cogebant Ci., a coniugibus vestris numquam effrenatas suas libidines cohibuisset Ci., c. manum, oculos, animum ab auro gazaque regia Ci., omnes a praeda Auct. b. Afr.; redko s finalnim stavkom: quas (feminas) verecundia stolae, ut in foro et iudiciis tacerent, cohibere non valuit Val. Max.; v zvezi z non ali vix se sklada glag. tudi kakor verba impediendi: quominus pugnam consererent, ne flumine interiecto cohibebantur T., (Germanicum) vix cohibuere amici, quominus eodem mari oppeteret T.
b) c. aliquid intra aliquid omejiti kaj na kaj: „multorum hominum“ appellatio intra modicum quoque numerum cohiberi atque includi potest Gell. — Od tod adj. pt. pf. cohibitus 3 skladen, skromen, zmeren: dicendi genus Gell., habitudo cohibitior Aus.

Opomba: Obl. coibēte = cohibēte: Pl.

compose [kɔmpóuz] prehodni glagol
sestaviti, sestavljati; spisati, uglasbiti; (po)miriti; pripraviti, pripravljati se; urediti, urejati; (po)staviti (tisk)

to compose o.s. pomiriti, sprijazniti se
to compose one's countenance vidno se umiriti
to compose o.s. to sleep spraviti se spat
to compose one's thoughts zbrati misli
to compose a quarrel poravnati spor

composer [kɔ̃poze] verbe transitif sestaviti, sestavljati; napisati; komponirati, uglasbiti; razporediti, pripraviti; narediti, kombinirati; zavrteti (telefonsko številko); typographie staviti; verbe intransitif poravnati se, pogoditi se (avec quelqu'un s kom), sporazumeti se, paktirati; pisati šolsko nalogo

se composer de biti sestavljen iz; delati se, formirati se; (vieilli) obvladovati se, zbrati se
machine féminin à composer stavni stroj
composer une sonate komponirati sonato
composer un roman (na)pisati roman
composer des vers (s)pesniti, delati stihe
composer un remède, un plat napraviti zdravilo, jed
composer un numéro téléphonique zavrtiti telefonsko številko na številčnici
composer avec ses créanciers poravnati se s svojimi upniki
composer avec ses adversaires pogoditi se s svojimi nasprotniki
composer avec sa conscience pomiriti se s svojo vestjo
composer à l'amiable zlepa se pobotati
les élèves sont en train de composer (en mathématiques) učenci ravno pišejo (matematično) šolsko nalogo
la maison se compose de trois étages hiša ima tri nadstropja

concentrar u-, so-srediti, osredotočiti, koncentrirati; zgostiti

concentrar la atención pozornost nase obrniti
concentrarse zbrati se, koncentrirati se

convegno m

1. sestanek, zmenek; simpozij:
fissare un convegno določiti sestanek
darsi convegno zmeniti se za sestanek; ekst. zbrati se, srečati se

2. zbirališče:
il caffè è un convegno di artisti kavarna je zbirališče umetnikov

cotiser [kɔtize] verbe intransitif plačati članarino

se cotiser zbrati med seboj denar za kak skupen izdatek
ses amis se sont cotisés pour lui offrir un cadeau d'anniversaire njegovi prijatelji so zbrali med seboj denar, da so mu poklonili darilo za rojstni dan
(familier) as-tu cotisé pour le cadeau? si (že) prispeval za darilo?

courage [kuraž] masculin pogum, hrabrost, srčnost; dobra volja, vnema; vztrajnost; trdnost, stanovitnost

sans courage brez poguma, malosrčno
manque masculin de courage malosrčnost, plašljivost
avoir le courage de ses opinions pogumno izpovedovati svoje mnenje in se po njem ravnati
je n'ai pas le courage de ... nimam srca, da bi ...
donner du courage da(ja)ti pogum, opogumiti
perdre courage izgubiti pogum, postati malodušen
prendre courage ohrabriti se, ojunačiti se, dobiti pogum
prendre son courage à deux mains (familier), rassembler tout son courage zbrati (ves svoj) pogum

denár money; žargon brass, lolly, dough; (kovan) coin, coinage, hard money, hard cash, specie; (papirnati) soft money, paper money, bank notes pl, currency, token money; (drobiž) change; (gotovina) ready money; (v prometu) currency; (ženi za drobnarije) pin-money; (sredstva) pecuniary resources, capital

ponarejen denár counterfeit money
razpoložljiv denár disposable funds pl
presežni denár surplus money
tuj, inozemski denár foreign money
lahko zaslužen denár ZDA žargon fast buck
pri denárju in cash
brez denárja penniless
denárja kot smeti loads of money
lovec na denár (na doto) fortune hunter
v škripcih za denár short or money, out of cash, in money difficulties, hard up for money
kovnica denárja mint
obtok denárja circulation of money
pomanjkanje denárja lack (ali shortage) of money, financial stringency
predal za denár money-box, till
tečaj denárja rate of exchange, value
posojevalec denárja moneylender
kopičenje denárja accumulation of money, slabšalno money-grubbing
denár v obtoku money in circulation
za denár je trda money is tight
biti pri denárju to be in the money, to be flush, pogovorno to be quids in
ne biti pri denárju to be short of money (ali of cash, pogovorno of the ready), to be broke, to be out of cash, to have no money
biti čisto brez denárja (suh kot poper) to be dead broke
dobiti denár povrnjen to get (ali to have) one's money refunded
za noben denár ne morem tega dobiti I can't get it for love or money
dolgovati denár to owe money
dvigniti denár to draw money, to withdraw money (iz from)
denár ne igra vloge money (is) no object
imeti mnogo denárja to have plenty of money
ima denárja kot pečká he is rolling in money
nimam nič denárja pri sebi I have no money on me
ima denárja kot smeti he has tons of money
izdati (potrošiti) denár to spend money
izgubiti denár to lose one's money
investirati denár to invest money
hraniti (varčevati) denár to save money
to gre v denár that's making (real) money
kovati denár to coin, to mint money
najeti denár pri banki to raise money at the bank
z denárjem se da vse napraviti money talks
denár proč metati to let money go down the drain
bil je ogoljufan za svoj denár he was cheated (ali swindled) out of his money
narediti si denar (figurativno) to feather one's nest
podpirati z denárjem to subsidize (koga someone)
lahko se pod nosom obrišeš za svoj denár you may whistle for your money
kopičiti si denár to hoard money
pobirati denár to raise (ali to collect) money
posoditi denár to lend out money
naložíti denár to invest money
potrošiti denár to spend money
razsipavati z denárjem to spend money right and left
prihraniti mnogo denárja to have a nest egg put by
priti na dan z denárjem to come out with one's money
spremeniti v denár (vnovčiti) to turn (ali to convert) into cash
spraviti kaj v denár (vnovčiti) to make money of something, to realize, to convert into money
lahko in hitro služiti denár (figurativno) to coin money
prispevati denár to contribute money
on me stane mnogo denárja he is a heavy burden on my purse
ta posel me je spravil ob denár this business (ali transaction) has left me out of pocket
ta posel mi je prinesel denárja this deal has paid off
zasluži mnogo (kup) denárja he is earning a lot of money
(po)vrniti denár to refund (ali to reimburse) money
vložiti denár v to put (ali to deposit) money in
vnaprej dati, plačati denár to advance money
valjati se v denárju to be rolling in money, to be as rich as Croesus
zbirati, zbrati denár to collect money
to znese mnogo denárja that amounts to a lot of money
denár je sveta vladar money rules the world
denár ali življenje! your money or your life!, stand and deliver!
priti do denárja, podedovati denár to come into money

despabilar utrniti (luč); bistriti (razum); spodbuditi; ukrasti, zmakniti; izpuliti

despabilarse postati živahen; zganiti se; zbrati se
despabilarse los ojos oči si pomencati

documentation [-tasjɔ̃] féminin dokumentacija, dokazovanje (z dokumenti); celotnost dokumentov; listine; zbiranje, urejanje in izkoriščanje dokumentov; commerce katalog

réunir la documentation zbrati dokumentacijo

dókaz m, dòkaz m dokaz: iznijeti predložiti, podati dokaz; izvoditi dokaz dokazovati; pribaviti -e zbrati dokaze; provesti dokaz o krivici podati dokaz o krivdi; nastupiti dokaz istine nastopiti dokaz resnice; vjerojatni, verovatni, nepobitni, neoborivi dokaz; dokaz izbivanja alibi: zbog nedostatka -a zaradi pomanjkanja dokazov

doktor samostalnik
1. (znanstveni naziv) ▸ doktorKot dvakratni doktor (filozofije in teologije) je bil vseskozi povezan s pedagoškim delom. ▸ Két doktorátusa van (filozófiából és teológiából), de mindvégig kapcsolatban volt a pedagógiai munkával.Po izobrazbi je farmacevt in doktor kemije. ▸ Végzettsége szerint gyógyszerész és vegyészdoktor.Povezane iztočnice: doktor znanosti, častni doktor

2. (zdravnik) ▸ orvos, doktor Doktor me je zasul z informacijami, da ima mož previsok krvni tlak, da ima močno povišan sladkor v krvi in zelo obolela jetra. ▸ Az orvos elárasztott információkkal: a férjemnek magas a vérnyomása, jelentősen magas a vércukorszintje és nagyon beteg a mája.
Bolničarke so me odpeljale k doktorju. ▸ Az ápolónők elvezettek a doktorhoz.
Sopomenke: zdravnik

3. lahko izraža posmeh (o obvladovanju področja ali spretnosti) ▸ doktorSicer pa je pri nas že moški nogomet na precej nižji ravni kot na zahodu – na stadionih je težko zbrati večje število ljudi in tako za Evropo zaostajamo tudi v finančnem smislu, ugotavlja "doktor nogometa". ▸ Egyébként pedig nálunk a férfi labdarúgás is sokkal alacsonyabb szinten van, mint nyugaton – nehéz nagy tömegeket bevonzani a stadionokba és pénzügyi szempontból is le vagyunk maradva Európához képest, állapítja meg a „futballprofesszor”.11 "doktorjev nogometa" ne more premagat 10 igralcev Chelseaja, ko se borijo za Evropo. ▸ Tizenegy „futballprofesszor” nem tudja legyőzni a Chelsea tíz játékosát, amikor azok Európáért küzdenek.
Veliki ljubljenec ljubljanske nogometne publike je vidno šepal. Boleča grimasa na obrazu doktorja preigravanja. ▸ A ljubljanai labdarúgáskedvelők nagy kedvence láthatóan sántított. Fájdalmas grimasz rajzolódott ki a cselprofesszor arcára.
Ali ni eden od podpornikov tega sijajnega projekta tudi doktor za davčne utaje? ▸ Ennek a zseniális projektnek az egyik támogatója nem az adócsalás doktora?
Zakaj so fliperji izginili iz našega vsakdana, je začel moj sogovornik, doktor za fliperje, ki zgodovino teh igralnih avtomatov zelo dobro pozna. ▸ Miért tűntek el a flipperek a mindennapi életünkből, kezdte beszélgetőpartnerem, egy flipperdoktor a beszélgetést, aki jól ismeri e gépek történetét.

energíja energy; vigour, force; (tudi figurativno) spirit, life; pogovorno pluck, go; fizika energy, mehanika power

brez energíje soft, listless
z vso energíjo se česa lotiti to apply (ali to devote) one's energies to something
delati z vso svojo energíjo to work with all one's energy (ali with all one's might)
zbrati vso svojo energíjo to gather all one's strength
enota energíje unit of energy
oskrba z energíjo power supply, energy supply
statična (potencialna) energíja static (potential) energy

environner [-rɔne] verbe transitif obkrožati, obda(ja)ti; militaire obkoliti

s'environner zbrati okrog sebe (de disciples učence); obdati se (de z)
les soldats ont environné la ville vojaki so obkolili mesto
être environné d'amis imeti okrog sebe prijatelje

ēvocō -āre -āvī -ātum

I.

1. ven poklicati, izklic(ev)ati, poz(i)vati iz česa: gubernatorem e navi, aliquem ante ostium, foras Pl., iuvenes duos stare ad ianuam, qui eum magnopere (nujno) evocarent Ci., evocare eum e curia L., e convivio Iust.; od tod: nostros ad pugnam C. iz tabora na boj pozvati; pesn.: non vigil ales cantibus evocat Auroram O. naznanja jutro; tudi v pomenu izvabiti (izvabljati), zvoditi, zavajati, zapeljati (zapeljevati): Col., Plin., Sen. ph., Sil., praedae cupiditas milites longius (predaleč) evocabat C.; occ.
a) (mrtvece iz podzemlja) priklic(ov)ati, (mrtvece) obuditi (obujati): Tert., virgā animas Orco pallentes evocare V., evocare proavos sepulcris O. iz grobov, Metellos ab inferis Ci., manes Suet.
b) (bogove iz obleganega mesta) poz(i)vati na izselitev: Plin., Macr., unum eum deorum (sc. Terminum) non evocatum … portendere L.

2. pren. vzbuditi, obuditi (obujati): misericordia nullius oratione evocata Ci., probitas praemiorum mercedibus evocata Ci., evocare ad spem L., aliquem in laetitiam L., tacitas cogitationes in medium L.

— II.

1. poklicati, (k sebi) poz(i)vati, povabiti (povabljati): Tiribazus Cononem evocavit N., evocare aliquem ad colloquium L.; jur.: testīs evocare Ci., Plin. iun. priče pozvati; drž.pr. (o pozivih javnih oblasti): eos homines consulum litteris evocandos curavit Ci., principibus cuiusque civitatis ad se evocatis Ci., senatum omnem … ad se evocavit C., evocare magistratūs Ci., Suet., legatos Corinthum Iust.; occ.
a) vojake na vojno poz(i)vati, k orožju pozvati, k orožju (s)klicati: Q., cum ad arma consules evocassent Ci., vocare viros fortes nominatim C., legionem XIII initio tumultūs evocaverat C.; decuriones ex municipiis Domitius evocaverat C.; od tod subst. ēvōcātī -ōrum, m veterani, vojaki, ki so doslužili, a so jih v nevarnih časih zopet poklicali k orožju, gr. ἀνάκλητοι (zopet pozvani); v službi so uživali prednost, na pohodu so jezdili; bili so v istem činovnem redu kakor centurioni: Ci., Suet., ab equitibus Romanis atque evocatis equos sumit C., vocatos in primam aciem subducit S.
b) odpoklicati, odpraviti kam, poslati kam: exercitum a Pelusio Alexandriam C., milites ex hibernis in expeditionem S., equites undique C. od vseh strani zbrati, oppidanos ad bellum C., legiones ex hibernis ad fines Treverorum Hirt.

2. pren. v kak stan pozvati, do kake časti povišati, povzdigniti: Deiotarus vestram familiam a tenebris in lucem evocavit Ci., ad eum est honorem evocatus C.

fixer [fikse] verbe transitif pritrditi, utrditi, pričvrstiti, fiksirati; ustaliti; upirati (oči); opredeliti, določiti; naseliti (nomade); chimie fiksirati

se fixer zbrati se, koncentrirati se, odločiti se; (za stalno) se naseliti (nastaniti); poročiti se
fixer une date, un délai določiti datum, rok
fixer dans sa mémoire vtisniti si v spomin, za ušesa si zapisati
fixer tous les regards sur soi vse poglede nase obrniti
fixer son choix sur quelque chose odločiti se za kaj
mon choix est fixé sur odločil sem se za
fixer ses yeux, son attention sur upreti oči, koncentrirati svojo pozornost na