Franja

couper [kupe] verbe transitif od-, po-, pre-rezati; od-, po-, pre-sekati; prečkati; krojiti; prekiniti, ločiti, razdeliti; zmešati (npr. z vodo); skopiti; prevzdigniti (karte); križati (pot); blokirati, zapreti (cesto); vrezati, gravirati

couper à quelque chose (populaire) uiti čemu, odtegniti se čemu
tu n'y couperas pas d'une amende ne boš ušel globi
se couper križati se (ceste), familier biti si protisloven; figuré urezati se, izdati se
se couper en parlant zagovoriti se
couper du blé žeti žito
couper bras et jambes à quelqu'un (figuré) ohromiti koga
couper par le plus court chemin ubrati najkrajšo pot
couper à travers champ teči čez polje
couper une carte s karto vzeti drugo karto (pri kartanju)
couper du roi s kraljem vzeti karto
couper chemin à quelque chose (figuré) zaustaviti kaj
couper le chemin à quelqu'un presekati komu pot
couper un cheveu, un fil en quatre dlako cepiti
couper court à quelque chose na kratko kaj prekiniti
se couper au doigt, se couper le doigt urezati se v, odrezati si prst
couper en deux prerezati na dvoje
couper l'équateur (marine) prepluti ekvator
couper la fièvre ustaviti vročico
couper l'herbe sous les pieds de quelqu'un (figuré) preprečiti komu načrte, prehiteti koga
couper la parole à quelqu'un komu v besedo vpasti
couper les ponts (figuré) prekiniti vse odnose
couper à, dans la racine zatreti v kali; popolnoma iztrebiti
se couper en quatre garati, opravljati več del hkrati
je me couperais en quatre pour lui zanj bi vse naredil
couper à la scie odžagati
couper le sifflet à quelqu'un (familier) utišati koga, k molku ga pripraviti
couper le souffle à quelqu'un (figuré) komu sapo vzeti
couper dans le vif v živo zadeti, uporabiti energične mere za ureditev zadeve
couper du vin rezati vino
couper les vivres (militaire) preprečiti dovoz (živeža)
ça me la coupe (populaire) to mi zapre sapo, onemim ob tem
donner sa tête à couper (figuré) pustiti si glavo odrezati, trdno zatrjevati
couper ras do golega ostriči

cuadrado štirikoten; štiriroben; kariran; kvadraten; oglat; brezhiben, popoln

legua cuadrada kvadratna milja
un mozo bien cuadrado postaven mladec
pie cuadrado kvadratni čevelj (mera)
raíz cuadrada kvadratni koren
cuadrado m četverokotnik; kvadrat; kvadratno število
de cuadrado prav dobro, dovršeno
dejar (ali poner) de cuadrado a alg. zadeti koga na njegovem občutljivem mestu

čŕn black

čŕno na belem (= pismeno) dati, napisati to put in writing
čŕn kot smola as black as soot (ali as ink)
čŕno na belem in black and white
to imam čŕno na belem I have it in writing
čŕna barva black (colour ali dye ali paint)
čŕna borza black market
čŕn kruh brown bread
čŕna kroglica (pri volitvah) blackball
čŕna lista (seznam), knjiga black list, black book
čŕna magija the black art
čŕna metalurgija iron metallurgy
čŕna nehvaležnost black ingratitude
čŕna (garjava) ovca black sheep
čŕna (žalna) obleka mourning, (widow's) weeds pl
črn, nesrečen dan unlucky day, black day
čŕno oblečen black-clad
čŕn kot vran as black as ebony
čŕno vino red wine
čŕno nebo a black sky
čŕno obrobljen black-edged
čŕno obrobljen pisemski papir black-bordered notepaper
delo na čŕno žargon scab work
delati kot čŕna živina to work like a nigger
čŕno se mi dela pred očmi my head begins to swim
dati, vnesti v čŕn seznam to blacklist
v čŕno (žalno) se obleči to wear (ali arhaično to don) mourning
udarec je zadel v čŕno the thrust went home
prisegati, da je čŕno belo to swear that black is white
vrag ni tako čŕn, kot ga slikajo the devil is not so black as he is painted
zadeti v čŕno to hit the mark

čŕn negro

črna borza mercado m negro; fam estraperlo m
črn dan día m nefasto (ali fatal)
črna kava café m solo (ali puro ali sin leche)
črni kontinent continente m negro
črna (garjava) ovca oveja f negra
črna (objavna) deska (tabla) tablón m de anuncios
črna vojska milicia f territorial (ali provincial)
črn kruh pan m moreno
v črnem (v žalovanju) de luto
oblečen (obleči se) v črno vestido (vestirse) de negro
črno bel tisk impresión f (en) blanco y negro
črn zakol sacrificio m (de reses) clandestino
na črno (za)klati sacrificar (ali matar) reses clandestinamente
na črno delati trabajar clandestinamente
na črno trgovati estraperlear
kupiti (prodati) na črni borzi comprar (vender) de estraperlo
delati kot črna živina trabajar como un negro
videti vse črno verlo todo negro; ser pesimista
zadeti v črno (v cilj) dar en el blanco

črn|o srednji spol (-ega …)

1. (črnina) obleka: das Schwarz; (črno vino) ➞ → vino

2. (središče) das Schwarze (zadeti v črno ins Schwarze treffen; strel v črno ein [Schuß] Schuss ins Schwarze)

3.
figurativno ne privoščiti niti toliko, kot je za nohtom črnega nicht das Schwarze unter dem Nagel (gönnen)/nicht das Weiße im Auge (gönnen)
figurativno delati belo črno in črno belo das Krumme gerade und das Gerade krumm machen
➞ → črn 4.

dagger¹ [dǽgə] samostalnik
bodalo
tisk križec

at daggers drawn pripravljen na boj
dagger of lath lesen meč
to be at daggers drawn with s.o. živeti v sovraštvu s kom
to look daggers at s.o. sovražno koga gledati
to speak daggers to s.o. s krutimi besedami koga v živo zadeti

dar* dati, podariti; posvetiti; izročiti, podeliti, donašati; prirediti; povzročiti; biti; voditi (pot); dati slutiti, pomemben biti

dar aviso (para desalojar el piso) odpovedati (stanovanje)
dar un banquete dati (prirediti) banket
dar batalla spustiti se v bitko, bojevati se
dar celos a alg. ljubosumnost v kom zbuditi
dar compasión sočutje zbuditi
dar conocimiento de a. obvestiti, sporočiti o
dar crédito verjeti
dar a crédito na kredit dati
dar los días dober dan voščiti, pozdraviti
dar diente con diente šklepetati z zobmi
dar el golpe napraviti odločilni korak
dar hora določiti uro (za sestanek)
dar la hora bíti ure
dar importancia pripisovati važnost; za važno imeti
dar lástima sočutje zbuditi
dar miedo prestrašiti
dar muestras de pokazati; izkazati se (kot); dokazati
dar una paliza pretepsti
dar un paseo na sprehod iti
dar los primeros pasos prve korake napraviti
dar permiso dovoliti
dar el pésame izraziti svoje sožalje
dar pie dati povod; privesti
dar prisa a alg. siliti v koga
darsela a uno con queso komu jo (grdó) zagosti
dar risa v smeh spraviti
dar el sí reči da, privoliti
dar valor (a) dati (na kaj), paziti na
dar vueltas vrteti se; sem in tja hoditi
no hay que darle vueltas je že tako; stvar se ne da spremeniti
dar una vuelta iti na sprehod
darsela a uno opehariti koga, prekaniti, oslepariti
no dar una ničesar ne napraviti, popolnoma nesposoben biti
¡dale (que dale)!; ¡dale que le da(rá)s!; ¡dale bola! to je že nevzdržno! vedno ista pesem!
darlas de inocente nedolžnega se napraviti
ahí me las den todas kaj se vse to mene tiče?
donde las dan, las toman kakor ti meni, tako jaz tebi
¡qué más da! to je vseeno! nič za to!
dar que decir (hablar) dati povod za govorice, veliko pozornost zbuditi
dar que hacer (a) komu nevšečnosti povzročiti
dar abajo strmoglaviti, pasti
las tres están al dar točno tri je ura
dar bien (mal) srečo (smolo) imeti v igri
a mal dar v najslabšem primeru
de donde diere na slepo
dar un abrazo objeti
dar cabezadas kinkati (v spanju)
dar caza a preganjati, zasledovati koga
dar cuerda al reloj naviti uro
dar culpa (a) obdolžiti
dar la enhorabuena, dar de parabien (a) komu čestitati
dar fin končati
dar gracias zahvaliti se
dar guerra (a) vojskovati se (z)
dar gusto ugajati, všeč biti
dar horror, dar miedo, dar susto (a) prestrašiti
me da lástima pomilujem (obžalujem) ga, žal mi ga je
dar muerte usmrtiti, ubiti
dar palmadas ploskati
dar parte sporočiti, naznaniti
dar un portazo zaloputniti z vrati
dar rabia raztogotiti
dar saltos poskakovati
dar suspiros zdihovati
dar (un) traspiés opoteči se; spotakniti se
dar voces vpiti
dar media vuelta obrniti se
dar una zambullida potopiti se
dar al caballo spodbosti konja
dar a conocer objaviti, naznaniti
dar a entender dati razumeti, namigniti
dar a fiado posoditi
dar a luz roditi; na svetlo dati
dar de barniz lakirati, prevleči s firnežem, prepleskati
dar de baja odpustiti (npr. iz bolnice); odpovedati (časopis)
dar de bofetanes oklofutati
dar de puñetazas s pestmi bíti
dar en el blanco zadeti cilj
dar en blando na nobeno oviro ne naleteti
dar en la celada v zasedo pasti
dar en un error pasti v zmoto
dar en lo vivo v živo zadeti
el sol me da en la cara sonce mi sije v obraz
dar entre los ladrones pasti v roke razbojnikov
darse vdati se, predati se; posvetiti se; izdajati se za; rasti, uspevati
darse mucho aire prevzetovati
darse buena vida privoščiti si lepo življenje
darse un hartazgo pošteno (do sitega) se najesti
darse maña (po)truditi se
darse prisa (po)hiteti
no darse por ofendido ne se kazati razžaljenega
se dan casos so primeri, da; dogaja se, da
¡tanto se me da! to mi je vseeno!
¿qué se da? kaj se predvaja (daje, igra)?
¡date! vdaj se!
darse por vencido priznati se za premaganega; uvideti svojo napako

dentro

A) avv.

1. notri, noter:
essere, andare, mandare, sbattere dentro pren. biti notri, za zapahi, iti sedet, spraviti noter (v ječo)
o dentro o fuori pren. noter ali ven!
qui dentro tu notri, sem noter
lì dentro tam notri, tja noter
da, di dentro od znotraj
in dentro navznoter

2. pren. znotraj, v notranjosti:
ha qcs. dentro nekaj mu (ji) gloda v srcu
rodersi dentro gristi se
tenere tutto dentro biti vase zaprt

B) prep.

1. v, v notranjosti (tudi pren.):
il cortile dentro il palazzo dvorišče v notranjosti dvorca
darci dentro pren. pog. trdo delati, močno si prizadevati
dentro a, dentro in v:
la lettera è dentro al cassetto pismo je v predalu
essere dentro nella politica ukvarjati se s politiko
dare dentro qcs. zadeti ob kaj
dentro di (z osebnimi zaimki)
dentro di me ho pensato che pri sebi sem pomislil, da

2. v (v časovnih odnosih):
dentro un mese v enem mesecu
dentro oggi še danes

C) m (samo sing.)
dentro, il di dentro notranjščina, notranjost (tudi pren.)

dessus [dəsü] préposition na, nad; adverbe gori, zgoraj; masculin zgornja stran; zgornja, prava stran; zgornje nadstropje; musique sopran, diskant; gornje usnje (pri čevlju); théâtre vrvišče na odru

au-dessus de nad; severno
les enfants au-dessus de 10 ans otroci, stari nad 10 let
bras dessus bras dessous z roko v roki, pod pazduho
sens dessus dessous vse vprek, križem; figuré ves iz sebe
dessus masculin de table mizna plošča
dessus masculin du vent (figuré) prednost
dessus masculin du panier (to, kar je) najboljše, izbrano, figuré smetana
dessus masculin de lit posteljno pregrinjalo
ci-dessus (tu) zgoraj
comme ci-dessus kot zgoraj omenjeno
de dessus zgornji; iznad, raz, s
les voisins de dessus zgornji sosedje
ôtez-moi cela de dessus la table odstranite mi to z mize!
en dessus na sprednji strani; gori
là-dessus na to, nato; o tem
tu peux compter là-dessus lahko se zaneseš na to
par-dessus prek, iznad; zgoraj
par-dessus le marché vrh tega, povrh
par-dessus tout predvsem, zlasti, posebno
avoir le dessus imeti premoč, zmagati
j'en ai par-dessus la tête čez glavo, do grla sem sit tega
avoir le nez dessus (figuré) vtakniti svoj nos v, imeti pred nosom, biti čisto blizu
connaître les dessus et les dessous de quelque chose dobro se spoznati na kaj
être au-dessus de ses affaires doseči prebitke
être, mettre sens dessus dessous (figuré) stati na glavi, postaviti na glavo
mettre le doigt dessus (figuré) zadeti žebelj na glavico, pravilno zadeti (oceniti, uganiti)
mettre la main dessus seči po, zgrabiti za, prijeti; najti
se mettre au-dessus de quelque chose, passer par-dessus quelque chose (figuré) iti prek česa, ne se spotikati ob čem
je compte là-dessus zanesem se na to; računam s tem
il est au-dessus de toute critique on je vzvišen nad vsako kritiko
il m'a marché dessus na noge mi je stopil
la température est montée au-dessus de 30 degrés temperatura se je dvignila nad 30*
prendre le dessus premagati (bolezen, žalost)
reprendre le dessus zopet si opomoči (od bolezni, žalosti)
il lui est tombé dessus napadel ga je
il n'y a rien au-dessus ni boljšega

detener* (glej tener) zadrž(ev)ati, muditi; odlašati; zapleniti; zapreti, aretirati

detenerse zadržati se, muditi se; oklevati, obotavljati se
detenerse en los obstáculos zadeti na zapreke
¡no te detengas en venir! ne zadržuj se dolgo! kmalu se vrni!

dificultad ženski spol težava, ovira, zadrega; ugovor, pomislek

sin la menor dificultad brez najmanjše težave
dar en la dificultad težavno točko zadeti
allanar dificultades odstraniti težave
causar (ocasionar) dificultades povzročiti težave
oponer dificultades delati težave
vencer (superar) dificultades premagati težave

dobítek prize

glavni dobítek the first (ali the big ali the chief) prize
(iz)žrebanje dobítkov draw, raflle
zadeti dobítek v loteriji to draw a prize in a lottery
zadeti glavni dobítek (žargon) to hit the jackpot

dobítek (-tka) m

1. vincita, premio:
zadeti glavni dobitek vincere il primo premio

2. knjiž. (pridobitev, korist) vantaggio, acquisto

3. šah. (osvojitev) presa:
dobitek kmeta presa del pedone

dobíti to get; to receive; to gain; to win; (s prošnjo) to obtain

dobíti zopet (nazaj) to retrieve
dobíti darilo to receive a present
dobíti poklon (udarec, ukaz) to receive a compliment (a blow, an order)
dobíti prvo nagrado to win the first prize
dobíti dovoljenje to get leave (to)
dobíti vročino medicina to catch a fever
dobil je mesto po mojem priporočilu he obtained the situation through my recommendation
si dobil moje pismo včeraj? did you receive my letter yesterday?
dobil je, kar mu gre he's got what he deserves
kaj si dobil za svoj rojstni dan? what did you get for your birthday?
dobíti jih (figurativno) to get it, to catch it
jih boš že dobil (po glavi)! you'll catch it!
ta artikel se povsod dobi this article is to be got everywhere
mila ni mogoče dobíti soap is not to be had (ali is unobtainable, is not available)
kakor dobljeno, tako izgubljeno ill-gotten, ill spent
kemikalije se dobivajo iz... chemicals are obtained from...
jih boš dobil! (figurativno) you will catch it!
dobíti, zadeti glavni dobitek to hit the jackpot

dope² [doup] prehodni glagol
namazati, lakirati
pogovorno da(ja)ti mamilo; preslepiti; pomiriti

sleng to dope out razumeti; zadeti; odkriti, razkrinkati

duck¹ [dʌk] samostalnik
zoologija raca; amfibijsko vozilo
pogovorno srček, ljubček; očarljiva oseba
ameriško, vojska našiv; bankrotnik, dolžnik; invalid
pogovorno nič, ničla (kriket)

a lame duck dolžnik; invalid
like a duck in a thunderstorm potrt, otožen; zgubljen
to play (ali make) ducks and drakes metati žabice (na vodni gladini); zapravljati
to make a duck ne zadeti nobene točke (v kriketu)
like water off a duck's back brez učinka, kot bob ob steno
pogovorno a duck of a očarljiv
(to take to s.th.) like a duck to water (lotiti se česa) z veseljem, brez obotavljanja
a fine day for young ducks deževno vreme
duck's egg šport nič, nobena točka (kriket)

écharpe [ešarp] féminin šerpa, šal, ovratna ruta; opasnica

avoir un bras en écharpe nositi (poškodovano) roko v zanki
le maire est ceint de son écharpe župan ima opasnico (prepasko)
mettre, nouer une écharpe nadeti si, zavezati si šal
enrouler une écharpe autour de son cou oviti si šal okrog vratu
en écharpe poševno, od strani
prendre en écharpe (automobilisme) zadeti, zgrabiti od strani; militaire napasti z boka
le train a pris l'autocar en écharpe vlak je od strani zagrabil avtobus
écharpe d'Iris mavrica

endroit [ɑ̃drwa] masculin mesto, prostor, kraj; lice, prava stran (d'une étoffe blaga); prisojna stran (doline)

à l'endroit de z ozirom na, do
il a mal agi à mon endroit grdó je ravnal z menoj
par endroits mestoma
endroit faible senčna, slaba stran
endroit perdu zakoten kraj
endroit sensible občutljivo mesto, občutljiva točka
bel endroit svetla stran
le petit endroit (familier) toaletni prostor, stranišče
les gens de l'endroit domačini
être bien de son endroit (figuré) biti pravi malomeščan
frapper au bon endroit pravo zadeti
se montrer par son mauvais endroit pokazati se s svoje slabe strani
rire au bon endroit smejati se v pravem trenutku
tourner à l'endroit obrniti na pravo stran (oblačilo)
ne voir que l'endroit du décor videti le zunanji videz

fall short (of) neprehodni glagol
ne doseči; zaostajati; ne zadovoljiti; zgrešiti; manjkati

it falls short of my expectations to me je razočaralo
fall short of the mark ne zadeti cilja

Feretrius -iī, m (najbrž iz *ferere, prim. ferire zadeti: metalec bliska; njegovo drevo je hrast, pri kultu so uporabljali silex, kamniti simbol bliska; stara razlaga iz feretrum je ljudska etimologija) Ferétrij, bog plena, vzdevek Jupitra, ki so mu zmagoviti rimski vojskovodje darovali spolia opima, tj. opravo ubitega sovražnega vojskovodje na nosilu (feretrum): N., L., Pr., Val. Max., Fl., Min.