Franja

Zadetki iskanja

  • fiktiven pridevnik
    1. (neobstoječ; izmišljen) ▸ fiktív, képzeletbeli, kitalált
    fiktiven lik ▸ kitalált karakter
    fiktivni svet ▸ képzeletbeli világ
    fiktivni prostor ▸ fiktív tér
    fiktivni čas ▸ fiktív idő
    fiktivna zgodba ▸ fiktív történet
    fiktivna biografija ▸ fiktív életrajz
    fiktiven dokumentarec ▸ fiktív dokumentumfilm
    Razkritje, da so bile reporterjeve zgodbe dejansko fiktivne, je ameriško javnost šokiralo. ▸ Sokkolta az amerikai közvéleményt az a felismerés, hogy a riporter történetei valójában kitaláltak voltak.
    Z vlogo šerifa v fiktivnem mestecu Mayberry pa je postal eden izmed najbolj priljubljenih igralcev tistega časa. ▸ Egy fiktív város, Mayberry seriffjeként eljátszott szerepe a kor egyik legnépszerűbb színészévé tette.
    Denar v tej hiši je bolj fiktivna zadeva. ▸ A pénz ennél a háznál inkább fiktív dolog.

    2. (o goljufanju) ▸ fiktív, kamu
    fiktivni račun ▸ fiktív számla
    fiktivni posel ▸ fiktív ügylet
    Sklepal je razne fiktivne posle in navidezne pogodbe ter jih celo overjal pri notarju. ▸ Különböző fiktív ügyleteket és látszatszerződéseket kötött, amelyeket még közjegyzővel is hitelesíttetett.
    fiktivna pogodba ▸ fiktív szerződés
    fiktivna transakcija ▸ fiktív tranzakció
    fiktivna zaposlitev ▸ fiktív foglalkoztatás
    fiktivno podjetje ▸ fiktív cég
    Mafijci so ustanavljali fiktivna podjetja in izigravali davčne predpise. ▸ A maffiózók fiktív vállalatokat hoztak létre és kijátszották az adószabályokat.
    fiktivno nakazilo ▸ fiktív átutalás
    fiktiven razpis ▸ fiktív pályázat
    fiktivna prodaja ▸ fiktív adásvétel
    fiktivni študent ▸ fiktív hallgató
    Marsikateri fiktivni študent bi bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje, če si ne bi s pridobitvijo statusa omogočil dela prek študentske napotnice. ▸ Jó néhány fiktív hallgató a munkaügyi központban lenne bejelentve, ha a hallgatói státusz megszerzésével nem lett volna lehetősége dolgozni diákstátuszban.
    fiktivni vpis ▸ fiktív beiratkozás
    Dodajajo, da so leta dobivali fiktivne račune za dimnikarske preglede, saj dimnikarjev k njim ni bilo. ▸ Hozzáteszik, hogy évek óta fiktív számlákat kapnak kéményellenőrzésről, hiszen kéményseprőknek nyomát sem látták.
  • financiero finančen, denarstven

    asunto financiero finančna zadeva
    financiero m finančnik
  • finire

    A) v. tr. (pres. finisco)

    1. končati, dokončati, nehati:
    finire una costruzione dokončati gradnjo
    finire i giorni, la vita umreti
    finire gli anni dopolniti leta, starost
    finire la ferma odslužiti vojaški rok

    2. dodelati:
    finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami

    3. porabiti:
    abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
    finire un fiasco izprazniti steklenico
    finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje

    4. pokončati, ubiti:
    finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila

    5. poravnati:
    finire una lite poravnati spor

    6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
    finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga

    7. nehati, prenehati (s, z):
    finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
    è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!

    B) v. intr.

    1. končati se:
    presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
    la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
    la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
    finire bene, male končati se dobro, slabo
    finire in tragedia končati se tragično
    finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
    finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom

    2. postati:
    finire ricco, povero obogateti, obubožati
    finire impiegato postati uradnik

    3. pren. priti, meriti:
    non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi

    4. ( per, con + infinitiv)
    finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
    come è andata a finire? kako se je končalo?

    5. umreti:
    finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti

    C) m (samo sing.) konec:
    il finire del giorno konec dneva
    sul finire proti koncu
    al finire na koncu
  • fly1 [flai] samostalnik
    zoologija muha; dvokrilec; umetna muha; rastlinska bolezen, povzročena od drobnih žuželk

    fly agaric, fly anamita botanika mušnica
    to break (ali crush) a fly on the wheel uporabiti premočna sredstva; preveč si prizadevati
    to catch flies prodajati zijala
    to be the fly on the wheel precenjevati samega sebe
    a fly in amber redka stvar, zanimiv ostanek
    a fly in the ointment senčna stran, neprijetna zadeva
    sleng there are (ali he has) no flies on him zelo je spreten, nanj se lahko zanesete
    more flies are taken with honey than with gall s prijaznostjo največ dosežemo
    sleng to rise to the fly pustiti si natvesti
  • fradicio

    A) agg. (m pl. -ci, f pl. -ce)

    1. gnil, pokvarjen (tudi pren.):
    mela fradicia gnilo jabolko
    una società fradicia gnila družba

    2. moker, premočen:
    bagnato fradicio do kože premočen
    innamorato fradicio zateleban, zatreskan
    ubriaco fradicio pijan kot čep

    B) m

    1. gniloba, gnili del, gnilo

    2. pren. pokvarjenost:
    la storia puzza di fradicio zadeva smrdi po gnilem
  • gerō -ere, ges-sī, ges-tum (iz *geso)

    I.

    1. nesti, nositi: Vulcanum (ogenj) in cornu conclusum PL., onera VARR., formicae onus ore gerentes O., caput incensum fervore gerebant LUCR., g. terram L., tela gerunt V. prinašajo, dobavljajo, g. tela dextris, sceptrum dextrā, pila manu V., Horatius spolia prae se gerens H., clipeum laeva gerebat O.; redko z naznačeno smerjo: saxa in muros g. L.; pren.: bella manu letumque gerens V.

    2. occ.
    a) na sebi nositi, imeti: vestem N., O., hastam, vittas, regis insigne, barbam et crines V., umbrata gerunt civili tempora quercu V., cuncta gerens, vocemque et corpus et arma Metisci V., virginis os habitumque gerens et virginis arma V., quod aliena capella gerat distentius uber H., g. serta, vinela, angues imixtos crinibus, cornua fronte, terga leonis (levíno) O., tela gerit fixa in pectore O. ima ... zapičene, quae bracchia gessit, crura gerit O. kar je imel za roke, ima (zdaj) za noge, simulacrum gerebat Beli effigiem CU. je imel Belovo podobo, fratrum speciem g. SEN. TR.; z abstr. obj.: g. nomen decusque V. uživati, nomen O. ime imeti, imenovati se, falsum cognomen SEN. PH. imeti izmišljen priimek, mores O. kazati; pren. alicuius personam g. krinko koga imeti = vlogo koga igrati, zastopati koga: quam personam gerere velimus CI., est proprium munus magistratus intellegere, se gerere personam civitatis CI. da zastopa državo; od tod tudi gerere aliquem vlogo koga igrati, njegov posel (službo, opravilo) vršiti: g. principem PLIN. IUN. kot prvak nastopati, aedilem AP., non heredem regni, sed regem IUST. ne vesti se kot ..., ampak kot ..., civem patremque CL.
    b) v sebi nositi, imeti, gojiti: animum muliebrem ENN., iras PL., TER., amicitiam CI., N., muliebres inimicitias CI., Catonem inimicitias cum multis gessisse accepimus CI. da je z mnogimi živel v sovraštvu, veteres inimicitias cum Caesare g. C., advorsum divitias invictum animum gerebat S., suos hortatur, uti fortem animum gererent S. da naj razodevajo (kažejo) Iulus ante annos animumque gerens curamque virilem V., curam g. pro aliquo V. skrb imeti za koga, skrbeti za koga, seu tu querelas sive geris iocos ... pia testa H. vsebuješ, praecipuum in Romanos gerebant odium L. gojili, mixtum gaudio et metu animum g. L., g. in pectore ferrum, vulnus mente tacita, vires sine mente O., partum ali uterum PLIN. noseča biti, (o živalih) breja biti; abs.: ad ea rex, aliter atque animo gerebat, placide respondit S. kot si je mislil.
    c) na sebi (= na svojem površju) nositi, imeti, pogosto = roditi: gerit India lucos V., platani mālos gessere V., terra viros urbesque gerit silvasque ferasque O., silva gerit frondes, eiectas litus harenas O., arbores gesserat Oete O., quidquid et herbarum Thessala terra gerit TIB.
    č) gerens aliquid lahko včasih slovenimo s predlogom s (z) in soc.: monstrum centum oculos gerens O. s stotimi očmi, in vertice picum gerens, ora pallidiora gerens O. bolj bledega obraza.

    3. posebna pren. rekla:
    a) prae se gerere aliquid kaj očitno kazati, izražati, razodevati: utilitatem CI. očitno koristiti, perspicuam coniecturam CI. očitno in jasno dajati mesto dozdevam.
    b) morem gerere alicui storiti komu po volji, ugoditi, ustreči, vda(ja)ti se komu (čemu): PL., TER., geram tibi morem CI., diligenter Sex. Naevii cupiditati morem gerunt CI., mos est gerendus Cn. Pompeio CI., gerat ille suo morem furiosus amori O.; brez dat.: ut homines sunt, ita morem geras PL.

    4. metaf. refl. se gerere (vselej s kakim adv., adv. določilom ali predik. acc.)
    a) kako nositi se, obnašati se, vesti se, kazati se, ravnati: g. se valde honeste CI. EP., se turpissime CI., in ea (re publ.) se excellentius CI. (gl. ex-cellō), sic me in hoc magistratu geram, ut ... CI., ut te illic gesseris, non audeo dicere CI., illi quo se pacto gerunt? CI., quemadmodum se unusquisque nostrum gerat CI., g. se contumacius N., sic se gerebat, ut ... N., sic se gerendo N. ob takem vedenju (ravnanju), ut sese victus gereret, exploratum misit S., sic me non solum adversus socios gesseram, sed etiam adversus hostes L., g. se inconsultius L., se turpiter in legatione PLIN. IUN.; g. dis se minorem H. bogovom se podrejati, se medium L. ne biti na nikogaršnji strani, nepristranski biti, nepristransko ravnati, se illis dignum SEN. PH.; adv. določilo izraženo s praep.: census ... tantum modo indicat eum, qui sit census, ita se iam tum gessisse, pro cive CI. kakor (kot) državljan, g. se pro colonis L., se sine crimine O.
    b) (zevg.) držati se in držati: meque vosque in omnibus rebus iuxta geram S., g. se et exercitum more maiorum S.

    II. metaf.

    1. storiti, izvršiti, izvesti, opraviti, oskrbeti: quod factum gessissem pro salute rei publ. CI., eosdem in foro gessi labores CI., ea, quae clarissimus adulescens gessit et gerit CI., omnia per servos latronesque gessisti CI., nec tecum talia gessi V., maiora fide g. O. neverjetna dela izvršiti, tutelam alicuius g. DIG. varuh biti komu, toda: g. tutelam corporis SEN. PH. za telo skrbeti; zelo pogosto rem (res) gerere
    a) v splošnem pomenu = zadeve (posel, posle) opravljati: rem gero et facio lucrum PL., si quis rem mandatam malitiosius gessisset CI., in rebus gerendis tarditas odiosa est CI., quo pacto rem gerat H. (toda pesn. kot naslovitev pisma: Celso gaudere et bene rem gerere ... refer = Celso salutem ali salvere ... refer; gl. gaudeō in prim.: illum bene gerere rem et valere et vivere PL.); rem bene ali male g. tudi = svoje premoženje (imetje) dobro ali slabo upravljati, z njim dobro ali slabo gospodariti: multi suam rem bene gessere ENN. AP. CI., male rem gerentibus patribus bonis interdici solet CI.; od tod pt. pr. kot adj. relat. z gen.: rei male gerentes PL. slabi trgovci (obrtniki); pomni še reklo: hanc rem gero PL. pazim, hanc rem gere PL. tukaj pazi!
    b) v posebnem pomenu α) o velikih dejanjih (delih): g. res magnas N., tantas res CI., qui cum res maximas gesserit CI.; abs.: spes gerendi (sc. res) CI., nam gerere quam fieri tempore posterius, re atque usu prius est S. dejansko izvrševanje (= opravljanje) službe pride sicer časovno za izvolitvijo, od tod gesta -ōrum, n vojna dejanja: N., pa tudi = sodne obravnave (razprave): pozni ICTI., ECCL.; res gestae dejanja, poseb. vojna: N., S., L. idr. rerum gestarum memoria CI., ob eas res bene fortiter feliciterque gestas CI. zaradi teh dobrih, hrabrih in srečnih dejanj (del), res domi gestae O. mirovna dejanja (dela). β) (o poveljniku) poveljevati, voditi (vojno, bitko ...): quo cornu rem gessit N., res in Africa gessit N., Cnaeus terrā, Publius navibus (na morju) rem gereret L., eādem fortunā ab altero consule ad Cominium gesta res L., rem (res) male (bene, prospere) g. N., C. nesrečno (srečno) se vojskovati, tempus rei gerendae C.; podobno occasio negotii bene gerendi C. ugoden čas (ugodna priložnost) srečno udariti na sovražnika. γ) (o vojakih) bojevati (boriti) se: comminus, eminus rem g. L., gladiis res geri coepta est L., obstare rei bene gerendae L.

    2. pass. geri zgoditi se, izvršiti se: dum haec in Venetis geruntur C., haec dum Romae geruntur CI., quatriduo, quo haec gesta sunt CI., palam res gesta est CI., ab initio res quem ad modum gesta sit vobis exponemus CI., quid negotii geritur? CI. kaj se godi? male gestis in Sicilia rebus N. ko se je zadeva na Siciliji slabo obnesla, (naspr.) rebus bene gestis V. ker se je zadeva dobro obnesla, ea diversā dum parte geruntur V., luce nihil gestum est O.

    3. occ.
    a) bellum gerere (vojno) vojevati, bojevati (vojskovati) se: CI., C., N., L. idr. bellum g. adversus (adversum) ali in aliquem (aliquid) CI., N., L. idr. ali contra aliquem IUST., EUTR. ali in aliquem CI., N. idr. ali contra aliquem IUST., EUTR., bellum g. pro aliquo V., bellum g. ad Troiam V.; bellum g. cum aliquo je dvoumno, ali s kom ali zoper koga: Romulus bella cum finitimis felicissime multa gessit CI., Belgae ... proximi sunt Germanis, ... quibuscum contiventer bellum gerunt C. ali (redkeje) = v zvezi s kom, na strani koga: quod Chabrias adversum regem bellum gereret cum Aegyptiis N., tudi = pod kom, pod poveljstvom koga: L.; zevg.: pacem an bellum gerens S. kadar miruje ali kadar se vojskuje, v miru ali vojni, bellum pacemque g. V. odločati o vojni in miru; podobno rem. publ. g. bojevati (vojskovati) se za državo (večinoma z adv. bene, feliciter, prospere, egregie idr.): C., rei publ. bene gerendae spes CI., cum a M. Lepido imperatore saepenumero res publ. bene et feliciter gesta sit CI., quae (litterae) rem publ. bene gestam in bello nuntiarent CI., rem publ. foris gerendam ait L., in Volscis res publ. egregie gesta L., quod se absente res publ. egregie gesta esset L.; proelium (proelia) g. boj(e) biti, bojevati se: L. EPIT., FRONT.
    b) (službe) opravljati, izvrševati, upravljati: aedilitatem PL. consulatum, dictaturam, praeturam, tribunatum, magistratum, potestatem, imperia, honores (častne službe) CI., rem publ. CI., N. upravljati, rem publ. g. atque administrare CI. prevzeti in upravljati, g. negotium publicum CI. uradni posel izvrševati, uradno službo (nalogo) opravljati, imperium poveljevati, munus N., civitatis sacerdotium VITR.; (kot državni oblastnik) kaj prirediti, vaditi, vršiti, izvajati, držati: comitia CI., censum (namreč kot cenzor) SUET.
    c) negotium gerere, negotium bene ali male g. (trgovski, obrtni, gospodarski) posel opraviti, posel dobro ali slabo opraviti, dobro ali slabo gospodariti, dobro ali slabo kupčijo napraviti, (pri pravdanju) dobro ali slabo opraviti: suum negotium gerunt otiosi CI., negotii gerendi inscitiā ... adflicti publicani CI., nemo Gallorum sine cive Romano quidquam negotii gerit CI., praeclare suum negotium gessit Roscius CI., qui male ... gerendo negotio ... in vetere aere alieno vacillant CI., tu tuum negotium gessisti bene CI. ti si (pri pravdanju) dobro opravil; od tod pt. pr. gerens kot adj. relat. z gen.: homines negotii gerentes CI. trgovci, obrtniki, negotii bene gerentes CI. dobri trgovci (naspr. rei male gerentes PL., gl. zgoraj), eques Rom. sui negotii bene gerens CI. ki je preudarno tržil.
    č) (čas) prebiti, preživeti: aetatem cum aliquo SULPICIUS IN CI. EP. primae adulescentiae tempus SUET.; od tod g. annum z vrstilnim števnikom = teči v ... leto, star biti (toliko in toliko) let: annum gerens aetatis sexagensimum ac nonum superque mensem ae diem septimum SUET. star 69 let, en mesec in 7 dni; v istem pomenu tudi annos gerens z glavnim števnikom: annos gerens proxime quadraginta AUR.
  • giacēnte agg.

    1. ležeč:
    merce giacente blago, ki je obležalo; neprodano blago
    pratica giacente nerešena zadeva

    2. neizročen, nedostavljen
  • go2 [gou] samostalnik
    hoja tek; odhod; požirek, grižljaj; vrstni red; moda; dejavnost, energija; napad bolezni
    sleng izpit

    all the go velika moda
    on the go v teku
    a capital go prijetna zadeva
    at the first go-off v samem začetku
    it was a near go malo je manjkalo, za las je šlo
    is it a go? smo se sporazumeli?, velja?
    Great (Little) go glavni (sprejemni) izpit (na univerzi)
    to have a go at s.th. lotiti se česa
    it's no go tako ne gre, nima smisla
    a pretty go presenetljiva zadeva
    quite the go čisto navadno
    a rum (ali queer) go čudna zadeva
    that's the go je že tako na svetu
  • Griff, der, (-/e/s, -e)

    1. mit der Hand: prijem; figurativ ein falscher Griff napaka; ein guter Griff uspešna zadeva, uspeh; einen Griff tun in seči v; etwas im Griff haben imeti v rokah, obvladati (sich se) ; fest im Griff haben trdno držati, imeti trdno v rokah

    2. (Anfühlen) otip; im Griff (hart, weich usw.) na otip (trd, mehek itd.)

    3. Stiel usw.: roč, ročaj, držaj, držalo, kljuka, bei Schlüsseln: obroč
  • hanging1 [hǽŋiŋ] pridevnik
    viseč, obešen; nagnjen, v terasah
    tehnično oporen

    hanging committee žirija za sprejem slik za razstavo
    a hanging crime zločin, ki zasluži smrtno kazen
    hanging gardens terasasti vrtovi
    tisk hanging indention umik
    a hanging judge strog sodnik
    a hanging matter zadeva, ki pripelje na vešala
    hanging wall krovnina (v rudniku)
  • hang up prehodni glagol
    obesiti; odložiti neko zadevo
    ameriško spustiti slušalko, končati telefonski pogovor

    the matter is hung up zadeva je odložena, še ni rešena
    to hang up one's fiddle figurativno obesiti na klin
  • heart [ha:t] samostalnik
    srce, srčni prekat; čud, duša; ljubezen, naklonjenost; usmiljenje, sočutje; hrabrost, srčnost; razum; jedro, središče, osrčje; srčevina, srčika (debla, rastline), srce (solate); bistvo, bit; srček, dragec, dragica; srčen, pogumen človek; predmet oblike srca; rodovitnost (zemlje)
    množina srčne karte

    after one's own heart po želji, kot srce poželi
    at heart v duši, v srcu, po srcu
    an affair of the heart ljubezenska zadeva
    bless my heart! za boga!
    by heart na pamet
    at the bottom of one's heart na dnu srca
    heart's desire srčna želja
    from one's heart iskreno, iz srca
    for one's heart srčno rad
    heart and head navdušeno
    heart of oak srčika hrasta, figurativno srčen človek; leseno ladjevje
    heart and soul z dušo in telesom
    a heart-to-heart talk odkrit pogovor
    in good heart v dobrem stanju
    the land is in good heart zemlja je rodovitna, ni izčrpana
    in the heart of v osrčju
    in one's heart skrivoma
    in one's heart of hearts v dnu duše, zares
    in heart dobre volje
    light of heart vesel, brezbrižen
    left heart levi srčni prekat
    king (queen) of hearts srčni kralj (dama)
    navtika my hearts! tovariši!, pogumni fantje!
    near one's heart všeč, pri srcu
    the very heart of the matter bistvo zadeve
    out of heart malodušen; nerodoviten, izčrpan (zemlja)
    sick at heart potrt, žalosten
    smoker's heart kadilčevo (bolno) srce
    searchings of heart tesnoba, sum
    to one's heart's content do mile volje, kot srce poželi
    with all one's heart iz vsega srca, srčno rad
    with a heavy heart s težkim srcem
    medicina disordered heart srčna nevroza

    Z glagoli:

    to break s.o.'s heart streti komu srce
    to clasp s.o. to one's heart prižeti koga na srce
    to cry one's heart out oči si izjokati
    to cut s.o. to the heart zadeti koga v srce, užaliti
    to do one's heart good dobro deti, osrečiti
    to eat one's heart out giniti od žalosti
    my heart fails pogum mi upada
    I cannot find it in my heart to; ali I don't have the heart to srce mi ne da, da bi
    to get (go) to the heart of priti (iti) stvari do dna
    to give heart opogumiti
    to give one's heart to s.o. dati komu srce
    to go near (ali to) one's heart ganiti
    my heart goes out to him sočustvujem z njim
    to grow out of heart postajati malodušen; izčrpavati se (zemlja)
    to have a heart imeti (dobro) srce
    have a heart! usmili se!
    to have no heart biti brez srca, neusmiljen
    to have s.th. at heart srčno kaj želeti
    to have one's heart in one's mouth v grlu stiskati, biti zelo prestrašen
    to have one's heart in one's boots biti zelo malodušen
    to have one's heart in the right place imeti srce na pravem mestu
    to have s.o.'s good at heart brigati se za dobro nekoga
    to have one's heart in one's work biti z vsem srcem pri delu
    his heart leaps up srce mu zaigra
    to lay s.th. to heart na srce položiti
    to lose heart izgubiti pogum
    to lose one's heart to zaljubiti se
    to make one's heart bleed čutiti veliko usmiljenje in žalost (srce krvavi)
    to open one's heart to s.o. razkriti komu srce, biti velikodušen
    to pluck up heart opogumiti se
    to pour out one's heart srce izliti
    to put s.o. in good heart razveseliti, razvedriti koga
    to put one's heart into s.th. biti pri stvari z dušo in telesom
    my heart sank srce mi je padlo v hlače
    to set one's heart on s.th. iz vsega srca kaj želeti
    to set one's heart at rest umiriti se, pomiriti se
    to take s.th. to heart k srcu si kaj gnati, v srce si vtisniti
    to take heart (of grace) zbrati pogum, opogumiti se
    to wear one's heart on one's sleeve imeti srce na jeziku
    to win s.o.'s heart srce osvojiti
    what the heart thinketh, the mouth speaketh povedati, kar ti leži na srcu
  • heiß vroč (tudi figurativ), Zone, Landschaft: vroč, tropski; Hundin usw.: goneč se; Ware, Geld: sumljiv; Händedruck: topel, prisrčen; Träne: grenak; heißes Eisen nevarna zadeva; kochend heiß vrel; glühend heiß razžarjen; mir ist heiß vroče mi je; es geht heiß her vroče je; weder heiß noch kalt ne tič ne miš; heiß unter den Füßen sein goreti pod nogami/petami; (es läuft jemandem ) heiß und kalt über den Rücken srh (obliva koga)
  • hono(u)r1 [ɔ́nə] samostalnik
    čast, spoštovanje; dober glas, poštenost, častitost, devištvo; izkazovanje časti
    karte najmočnejša karta, slika; (golf) pravica do prvega udarca
    množina častni naslovi
    množina odlika pri univerzitetnem izpitu; sprejem gostov

    an affair of hono(u)r častna zadeva, dvoboj
    to be an hono(u)r to biti v čast
    to be on one's hono(u)r to; ali to be bound in hono(u)r biti moralno obvezan za kaj
    pogovorno hono(u)r bright! častna beseda!, pri moji časti!
    court of hono(u)r častno sodišče
    a debt of hono(u)r častni dolg
    to do (ali give, pay) hono(u)r to izkazati komu čast
    to do s.o. the hono(u)r of počastiti koga s čim
    to do the hono(u)rs of nastopati kot gostitelj
    hono(u)r to whom hono(u)r is due čast tistemu, ki mu gre
    an hono(u)rs degree posebno odlična diploma
    hono(u)rs are easy obe strani dobita enako
    with hono(u)rs even istega položaja
    guard of hono(u)r častna straža
    to give one's word of hono(u)r dati častno besedo
    to have the hono(u)r of (ali to) šteti si v čast, da
    in hono(u)r of s.o.; ali to s.o.'s hono(u)r komu na čast
    (to render) the last (ali funeral) hono(u)rs (izkazati) poslednje časti
    man of hono(u)r poštenjak
    maid of hono(u)r dvorna dama
    military hono(u)rs vojaške časti
    on (ali upon) my hono(u)r pri moji časti
    point of hono(u)r častna zadeva
    to pledge one's hono(u)r dati častno besedo
    to put s.o. on his hono(u)r sklicevati se na čast nekoga
    the hono(u)rs of war vojaške časti (pri kapitulaciji)
    Your Honour vaša milost (naslavljanje sodnikov)
    hono(u)r is satisfied časti je zadoščeno
    to be held in hono(u)r biti spoštovan
    ekonomija to pay (ali do) hono(u)r to plačati v roku
    ekonomija to meet due hono(u)r izplačati (menico)
    ekonomija acceptance of a bill for the hono(u)r of častno priznanje menice
  • ille, illa, illud, gen. illīus, pesn. illĭus, dat. illī; stlat. ollus (ōlus), od tod olla Ci., olli V. in pogosto ōlim; prim. ab oloes dicebant pro ab illis; antiqui enim litteram non geminabant Fest.; Kom. so po ljudski govorici imeli pod določenimi pogoji ĭlle, in sicer
    a) séd ĭlle ali égo ĭllud in podobno v razrešeni arzi ali
    b) id ĭllí, neque ĭllúm idr. kot drugi zlog teze.
    c) tudi če ille sam tvori tezo: ĭllă sése, ĭllĕ prímo Ter. Iz tega pron. je nastal [po poudarku drugega zloga] romanski spolnik: lo, la. Oblike, okrepljene z zaobešenim „ce“ (gl. illīc). —

    I. Pron. demonstrativum

    1. óni, óna, óno, zlasti v naspr. s hic; hic, haec, hoc označuje to, kar nam je (v raznih ozirih) bližje, ille, illa, illud, kar je bolj oddaljeno: si illos, quos iam videre non possumus, neglegis, ne his quidem, quos vides, consuli putas oportere? Ci., non antiquo illo more, sed hoc nostro Ci.; od tod časovno: illorum temporum historia Ci. = tedanjih, Catulus dixit vim fuisse illam Ci. da je bilo tedanje (takratno) postopanje nasilno; poleg tega: ex illo tempore V. od tedaj; tudi brez subst. tempus: ex illo vivit in antris O., Cels., ille ego qui fuērim … (poëta) O. ki sem bil prej, sicer … ; oba pron. skupaj: hoc illud est, quod quaesisti Ci. to je (sedaj) tisto, kar si (prej) vprašal. Nav. se torej hic nanaša na bližje, ille na bolj oddaljeno: Caesar munificentia magnus habebatur, integritate vitae Ca., ille (Caesar) mansuetudine clarus factus est, huic (Catoni) severitas dignitatem addiderat S.; od tod pogosto v zvezi: hic et ille ta (tu) in oni (tam): de hoc et illo dicere Ci. o tem in onem; ponovljeni ille pa pomeni, da sta oba pojma enako oddaljena: quaesivit, num ille aut ille (eden ali drugi, „Peter ali Pavel“) defensurus esset, de me ne suspicatus quidem est Ci.; v sredi med hic in ille je iste, ki kaže na drugo osebo: ista beatitas (kakor si jo vi mislite) cur aut in solem illum (ono oddaljeno) aut in hunc (ta naš) mundum cadere non potest? Ci. Navidezno se proti temu pravilu rabita hic in ille, če je prostorsko bolj oddaljeni predmet govorečemu po njegovi predstavi bližji: senex meliōre condicione est, quam adolescens … ille diu vult vivere, hic (govori starec) diu vixit Ci., melior Enii quam Solonis oratio; hic enim noster (kot Rimljan bližji pisatelju), „nemo me lacrumis decoret“, inquit, at ille (Grk) „mors mea ne careat lacrumis“ Ci.; gl. hic.

    2. occ. (o že znanem) oni slavni … , oni znani … ; ker kaže illud na zadnje, označuje najprej tudi to, kar je že bilo omenjeno: illud, quod coepimus, videamus Ci. kar smo zgoraj (= prej) pričeli, sic oculos, sic ille (imenovani) manus, sic ora ferebat V., qui callet pauperiem pati, non ille … timidus perire H., minus bonis versibus, sed tamen illis versibus increpant Ci., cessisset Alexandro, Papirius illo corporis robore L. glede na zgoraj opisano telesno moč; od tod znan, slaven, slovit: ille pater rectorque deûm O., magnus ille Alexander Ci., vafer ille Sisyphus H., Pittacus ille, qui … N., Xenophon, Socraticus ille Ci., ille annus egregius Ci., haec Hectoris illa … parens O. to je ona slavna … , ille vultus semper idem Ci. oni sloviti obraz ravnodušnosti, Solonis illud: nosce te ipsum Ci. oni znani izrek; tako tudi brez subst.: ille ego sum O. oni znani sem jaz, hunc illum poscere fata reor V.; omejujoč pri atrib.: patres vestri, asperrimī illi … L. vaši očetje, ki so bili, kakor znano, prav trdi …

    3. ki na naslednje kaže s poudarkom = oni, ta (toda le tedaj, kadar pove govornik kaj čisto novega): quae cum sint gravia, tum illud acerbissimum est, quod … Ci., dicunt se dedisse, illud non addunt, iussu istius Ci., verum illud addit „non possidebat“ Ci., illud te hortor … Ci., cum multa alia mirabilia, tum illud inprimis … Ci.

    4. (brez poudarka) on, ona, ono, poseb. z quidem; da se obnovi pojem: ignis emicuit … proximus aër illi … O. (gr. τῷ γε), Daphne … ferarum exuviis gaudet; multi illam petiere O., virum cano … multum ille iactatus est V., Aeacides illi (sc. respondit) O.; in tako s quidem: Orpheus pro cuniuge saevit; illa quidem … hydrum non vidit V. a ona, ta … (gr. ἥ γε), illa quidem pugnat, sed quae superare puella potest Iovem? O., o hominem semper illum quidem aptum, nunc vero etiam suavem Ci. ki je že sicer … , philosophi minime illi quidem mali, sed … Ci., avis illa quidem, sed … lucem fugit O., non ille quidem habebat adsuetos vultus … , pallentem vidi O. V teh primerih se quidem formalno postavlja ob pron. ille, dejansko pa spada k predik. pojmu. —

    II. adv. obl.

    1. illā (abl. fem. sg.) „z one strani“, potem (v sl. z običajno premaknjenega stališča) na oni strani, tam: ego illā adspicio puellam Pl., ne pervium illā exercitibus foret T., Oceanum illā tentavimus T., revertebar illā, quā nova via iuncta foro est O. Prim. illāc illīc.

    2. illim (tvorjeno kakor inter-im, ist-im, in-de, hin-c idr.) od tam, od tam sem, od ondod: si enim illim emerserit Ci., fugit illim Ci.; časovno: illimque usque ad nostram memoriam S. od tedaj; o osebah: omnes illim praestigiae, illim, inquam, omnes fallaciae Ci. od njega … ; prim.: omnem se amorem abiecisse illim Ci.; prim. illin-c pod illīc.

    3. illō (kakor eō, quō) tja-(kaj): nam illo nulla materia advecta est Ci., nemo illo adit C., illo venit T.; pren.: haec omnia eodem illo pertinent C. spada prav tja, zadeva prav to. Prim. illū-c = illō-c pod illīc.

    4. illī (loc. neutr.)
    a) tam: iam ego illi ero Pl., dum sedemus illi; neque fabrica illi ulla erat; illi, ubi sum Ter.
    b) pri tem, pri (v) tej stvari: Ter. Prim. illīc.
  • imbrogliare

    A) v. tr. (pres. imbrōglio)

    1. zmešati, zamotati, zaplesti:
    imbrogliare la matassa pren. zaplesti stvar, delati zmedo

    2. navt. privezati jadra

    3. pren. zavreti, zavirati

    4. pren. zmesti

    5. prevarati

    B) ➞ imbrogliarsi v. rifl. (pres. mi imbrōglio)

    1. pomešati se, zmešati se

    2. zmotiti se, zgrešiti; zmesti se

    3. pren. zaplesti, zapletati se; komplicirati se:
    la faccenda si sta imbrogliando zadeva se zapleta
  • immediate [imí:djət] pridevnik (immediately prislov)
    neposreden, takojšen, direkten; bližnji, najbližji; sedanji, trenuten; neodložljiv
    filozofija intuitiven, neposreden

    ekonomija immediate annuity takoj plačljiva anuiteta
    immediate constituent (večji) stavčni člen, besedna skupina
    pravno immediate matter nujna zadeva
    immediate steps takojšnji ukrepi
  • im-parātus (in-parātus) 3 (in [priv.], parāre) nepripravljen, neoborožen, nepreskrbljen, (nezaložen): incautus atque etiam imparatus C., breve tempus est longum imparatis Ci., imp. aggredior ad dicendum Ci., quamquam paratus in imparatos Clodius inciderat Ci., inermem atque imparatum tribunum adoriuntur Ci.; z abl.: omnibus rebus imparatissimus C. popolnoma nepripravljen; z ab in abl.: imparati cum a militibus, tum a pecunia Ci. glede (z ozirom) na … , kar zadeva …
  • inarrangeable [inarɑ̃žabl] adjectif

    affaire féminin inarrangeable zadeva, ki se ne da urediti
  • indeciso agg.

    1. neodločen; omahljiv

    2. pren. nejasen; zamegljen

    3. nerešen:
    per ora la questione è indecisa trenutno je zadeva nerešena