Franja

Alpēs -ium, f (αἱ Ἄλπεις) redko in skoraj le pesn. (O., Lucan., Iuv., Fl.) v sg.; gen. Alpis, acc. -em, abl. -e

I. Alpe, visoko gorovje, ki loči Italijo od severa in se mnogoterno razrašča proti severu in vzhodu: C., L., H., O. idr., Alpium murus: Ci. Delijo se na:

1. Alpes maritimae Primorske ali Ligurske Alpe od morja do Padovih izvirov ali gore Vezula (Vesulus, zdaj Monte Viso): Plin., T.

2. Alpes Cottiae: T., Amm. ali Cottiānae: T. (prim. Cottius) Kotijske Alpe od Monte Visa do Cinizija (zdaj Mont Cenis), meja med Galijo in Italijo.

3. Alpes Grāiae (imenovane tudi saltus Grāius: N. ali mons Grāius) Grajske Alpe od Cinizija do Penina (= Velikega Sv. Bernarda): Petr., Plin., T.; Varr. (ap. Serv.) jih imenuje Alpes Graecae Grške Alpe.

4. Alpes Poenīnae Peninske Alpe od Penina do Šentgotharda: T.

5. Alpes Lepontiōrum Lepontske = Graubundske Alpe od Simplona do Adule: C., Plin.

6. Rhaetae Alpes: H. ali R(h)aeticae Alpes: T. Retijske Alpe od Šentgotharda do Ortlerja. Nadaljnji, Rimljanom manj znani deli so:

7. Alpes Tridentīnae: Plin. ali Tridentīna (Alpium) iuga: Fl. Tridentinske, tudi Južnotirolske Alpe, kjer izvira Adiža.

8. Noricae Alpes (srednjeveško ime) Noriške (Solnograške ali Salzburške) Alpe, tudi Ture imenovane = Norici Alpium tumuli Fl.; prim.: Norica castella in tumulis V.

9. Alpes Carnicae Karnijske Alpe od izvira Drave do Karavank na vzhodu: Plin., pri L. (XXXIX, 54) imenovane samo Alpes.

10. Alpes Iūliae Julijske Alpe, ločijo Kranjsko od Furlanije; imenovane po Juliju Cezarju in Avgustu, ki sta zgradila po njih ceste in jih tako naredila prehodne: T. Alpes Venetae Beneške Alpe jih imenuje: Amm. —

II. pesn. met. sploh planine, visoko gorovje: Lucan. (o Apeninih), geminae Alpes Sil. ali binae Alpes Prud. (o Alpah in Pirenejih). — Od tod adj.

1. Alpicus 3 alpski, planinski; subst. Alpicī -ōrum, m planinci: N.

2. Alpīnus 3 alpski, planinski, z Alp (planin): boreae, nives, gaesa V., hostis (= Galli) O., amnis L., gentes L., Plin., mures Plin. marmotice. — Kot nom. propr. Furius Alpīnus Furij Alpin, naduti pesnik brez estetskega okusa in zelo životen, od tod (dvoumno): turgidus Alpinus H. (Sat. I, 10, 36; prim. Sat. II, 5, 41).

altisonus 3 (altus in sonāre) ki doni, grmi z višine: saeptum altisono cardine templum Enn. ap. Ci. ki ga oklepa grmeče nebo, in altisono caeli clipeo Enn. ap. Varr., Iovis altisoni satelles Ci. poet.; pren.: Maronis altisoni carmina Iuv. vznesenega, zanosnega.

altitonāns -antis (altus in tonāre) = ὑφι-βρεμέτης, ki grmi z višine: templum magnum Iovis altitonantis Enn. ap. Varr., pater (= Iuppiter) Ci. poet., Volturnus Lucr.

altitonante agg. knjižno z višin grmeč:
Giove altitonante gromovnik Jupiter

Altmaterialhändler, der, trgovec z odpadnim materialom

altrim secus = altrinsecus, adv. (alter in secus) vštric z druge strani sem: Pl.

Altvaterstuhl, der, naslanjač z ušesi

alzaprimar dvigniti z vzvodom; figurativno razdražiti

amachet(e)ar z golo sabljo napasti

amánet m (t. emanet, ar.)
1. zastavilo, zastava, zalog: ostaviti komu što u amanet zaupno komu kaj izročiti, naročiti
2. poštna pošiljka z označeno vrednostjo
3. darilo pri zaroki

amanteniente z vso silo, po vsej sili

amarrar pričvrstiti (privezati) z vrvmi; z vnemo se učiti

amarrer [-re] verbe transitif privezati ladjo z vrvjo, zasidrati; trdno privezati

amarrer la malle sur la galerie de la voiture trdno privezati kovček na prtljažnik na avtu

amativo navdajajoč z ljubeznijo

amatorio navdajajoč z ljubeznijo

filtro amatorio ljubavni napitek
cuentos amatorios ljubezenske zgodbe

ambicionar hrepeneti po, z vnemo skušati doseči, zahtevati

ambidēstro agg.

1. oberočen, enako spreten z desnico in levico

2. pren., knjižno zvit, prekanjen

ambidextre [ɑ̃bidɛkstr] adjectif oberočen, enako spreten z desnico in levico; masculin oberočnik

ambiēgnus 3: Varr. in ambēgnus 3: Baebius Macer ap. Fulg., P. F., obredno: ambegni bos et verbix appellabantur, cum ad eorum utraque latera agni in sacrificium ducerentur P. F. (ki izvaja torej to besedo, menda po ljud. etim., iz ambi in āgnus), po tem bi bilo amb(i)egnus = z obeh strani obdan z jagnjeti; a bolj verjetno je izvajanje iz amb(i) in agere, amb(i)egnus torej = v slovesnem bogoslužnem sprevodu okrog peljan, prim.: ambiegna bos apud augures, quam circum aliae hostiae constituuntur Varr.

ambrer [ɑ̃bre] verbe transitif pokaditi, nadišaviti z ambro