Franja

mléčen lechoso; lácteo ; (steklo) opalino ; bot lactescente

mlečni proizvodi productos m pl lácteos
mlečna kaša papilla f lacteada
mlečna kava café m con leche
mlečna čokolada chocolate m con leche
mlečna jed lacticinio m
mlečna juha sopa f de leche
mlečna kislina ácido m láctico
mlečna krava vaca f lechera
mlečni riž arroz m con leche
mlečni sladkor lactosa f, azúcar m de leche
mlečni sok (bot) jugo m lácteo
mlečni zob diente m de leche
mlečni zobje dentadura f de leche
mlečna žleza (anat) glándula f mamaria
mlečno steklo vidrio m opalino
mlečna industrija industria f lechera
mlečna cesta (astr) Vía f Láctea
delati mlečno kuro (med) seguir un régimen lácteo

mléčen -čna -o prid.
1. de lapte
□ mlečni zob dinte de lapte
2. din lapte
□ mlečni izdelki lactate

mlečni sekalec stalna zveza
(sprednji zob) ▸ tejmetszőfog

mōbilitās -ātis, f (mōbilis)

1. gibčnost, okretnost, hitrost, urnost: Sen. ph., Ap., Arn., Aug., animalis, linguae Ci., corporum, fulminis, venti Lucr., navium C., ita mobilitatem equitum, stabilitatem peditum in proeliis praestans C., sanare dentium mobilitates Plin. majanje zob = majave zobe; pren.: m. animi Q. duševna okretnost.

2. spremenljivost, nestanovitnost, nestalnost, omahljivost (naspr. constantia): Ci., Plin. iun., fortunae N., ingenii, animi S., vulgi T.

modrósten

modróstni zob wisdom tooth, pl teeth

modrósten de sagesse

(anatomija) modrostni zob dent ženski spol de sagesse

modrósten (-tna -o) adj. pieno di saggezza, saggio; iron. saccente:
modrostne puhlice frasi saccenti
anat. modrostni zob dente del giudizio

modrósten

modrostni zob muela f del juicio

molar moški spol

diente molar kočnik, meljak (zob)
piedra molar mlinski kamen

mordex -icis, m (mordēre) sekalec (zob): asini me mordicibus scindant Pl.

mŕtev (-tva -o)

A) adj.

1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte

2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa

4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto

5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate

6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto

B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti

mȕdrōst ž modrost: ljudska mudrost človeška modrost; narodna mudrost ljudska modrost; posisati svu mudrost ovoga svijeta; kamen -i kamen modrijanov; zub -i modrostni zob

muela ženski spol mlinski kamen; brus, osla; grič; (zob) kočnik

muela hueca, muela cariada votel (gnil) kočnik
muela del juicio, muela cordal modrostni zob
muela de molino mlinski kamen
sacar, extraer (poner, empastar) una muela izdreti (vstaviti, plombirati) zob
tener dolor de muelas imeti zobobol

mūniō (stlat. moeniō) -īre -īvī (-iī) -ītum (moene, moenia)

1. (z)graditi, (se)zidati: magna moenis moenia Pl., oppida H. trdna mesta, trdnjave graditi, Albam V.; abs. (se)zidati zidove, (s)kopati okope, narediti (delati) nasipe: undique, quod idoneum ad muniendum putarent, congererent N., milites, qui muniendi gratiā vallum petierant Auct. b. Afr.; subst. mūnientēs -ium, m okopniki, kopači (graditelji) okopov, zidarji: L.

2. occ. pot (stezo, cesto) narediti (delati), utrditi (utrjevati), (z)graditi, utreti (utirati), (iz)krčiti: itinera muniit N., Appius Caecus viam munivit Ci., rupem L. pečino narediti prehodno; abs.: muniendo fessi homines L.; metaf.: haec omnia tibi recusandi viam muniebant Ci., m. sibi viam ad stuprum Ci., munita ad consulatum via Ci., aditum sibi aliis sceleribus ante munivit Ci.

3. utrditi (utrjevati), ograditi (ograjevati), obda(ja)ti z okopi, zagraditi (zagrajevati), vkopa(va)ti, (za)varovati: arcem, palatium N., locum castellis N., castra vallo fossāque C., vallo hiberna C., locum muro C., omnia maceriā muniuntur Plin. iun., turris festa et munita ab (zoper) omni hostium ictu C.; metaf. zavarovati, obvarovati, ohraniti (ohranjati), pokri(va)ti, prekri(va)ti, (za)ščititi, zakloniti (zaklanjati), zasloniti (zaslanjati), braniti: domum praesidiis Ci., se ligneis moenibus N., Alpibus Italiam munierat natura Ci., naturā loci muniebatur oppidum C., munito agmine incedere S., hortum ab (pred) incursu hominum m. Cu., quae (sc. herbescens viriditas) contra avium minorum morsus munitur vallo aristarum Ci., hieme quaternis tunicis et tibialibus muniebatur (med.) Suet. se je odeval, se je oblačil, hunc locum munio Pl. zavarujem se s te strani, m. latus a domesticis hostibus Cu., imperium N., multorum se benevolentiā tueri et munire Ci., m. se contra perfidum Ci., munio me ad haec tempora Ci., muniri adversus fraudes Plin., nullius pudicia contra tuam cupiditatem munita est Ci., suam meretriculis muniendis rem cogere Pl. za oskrbo vlačug. — Od tod adj. pt. pf. mūnītus (stlat. moenītus) 3, adv. komp. mūnītius (Varr.)

1. utrjen: latera munitiora Cu., castella altiora ac munitiora L., et loci naturā et manu munitissima castra C.; subst. n. pl.: per munita exercitum ducere L. po utrjenih (izkrčenih) poteh, munita viaï Lucr. ograja zob (kot gr. ἕρκος ὀδόντων) ustnice.

2. metaf. zavarovan, obvarovan, zaščiten, varen: bonorum praesidio munitus Ci., nihil tam munitum (sc. est) Ci., se munitiorem ad vitam tuendum fore Ci.

Opomba: Sinkop. impf. munibat: Ps.-V. (Moret.), munibant: Ap.; fut. I munibis: Veg.

nécroser [-ze] verbe transitif, médecine prizadeti z odmrtjem

se nécroser odmirati
dent féminin nécrosée odmirajoč zob

neg|a² [é] ženski spol (-e …) medicina die Pflege
nega bolnika die Krankenpflege, die Versorgung eines Kranken
(bolnišnična Krankenhauspflege, domača Hauspflege, Hauskrankenpflege, intenzivna Intensivpflege, dojenčka Säuglingspflege, ustne votline Mundpflege, zob Zahnpflege)
bolnik potreben nege der Pflegefall
potreben nege pflegebedürftig
dom za nego Pflegeheim
oddelek za intenzivno nego die Intensivstation, Intensivpflegestation, Wachstation
oddelek za nego die Pflegestation

néga (boniška) nursing; tending; care; (gojenje) cultivation; (otroka) nursing, rearing

néga lepote beauty treatment
néga nog chiropody, pedicure, ZDA podiatry
néga nohtov, rok manicure, manicuring
telesna néga hygiene, beauty culture
néga ust care of the mouth
néga zob dental care, care for one's teeth
néga zdravja preservation of health; hygiene; sanitation; public health service
potreben nége needing care

néga soins moški spol množine (qu'on donne à quelqu'un, quelque chose) ; (vrta) culture ženski spol ; entretien moški spol

domača nega soins à la maison (ali chez soi)
nega kože (nog, nohtov, rok, telesna) soins de la peau (des pieds, des ongles, des mains ali manucure ženski spol, du corps ali corporels)
lepotna nega soins esthétiques (ali de beauté)
nega ust hygiène de la bouche (ali dentaire)
nega zdravja, zdravstvena nega (soins d') hygiène ženski spol
nega zob soins dentaires, hygiène dentaire

néga (bolnika) asistencia f ; (skrb) cuidado m ; (vrta ipd.) cultivo m ; (telesa) aseo m

lepotna nega cosmética f
zdravstvena nega higiene f
nega nog pedicura f, higiene f de los pies
nega ust higiene f bucal
nega zob cuidado m de los dientes
nega rok cuidado m de las manos
nega nohtov manicura f, cuidado m de las uñas

oborožen [ê] (-a, -o) bewaffnet (močno [schwerbewaffnet] schwer bewaffnet, lahko [leichtbewaffnet] leicht bewaffnet, do zob waffenstarrend)
biti oborožen unter Waffen stehen