Franja

glissement [glismɑ̃] masculin drsanje, dričanje, polzenje, drsenje

glissement de terrain drsenje zemlje, zemeljski usad
glissement de sens premaknitev pomena (besede)

glista samostalnik
1. (parazitski črv) ▸ féregVaš pes ima gliste in ga peljite k veterinarju. ▸ A kutyája férges, vigye el állatorvoshoz.
Surovo korenje prežene črevesne gliste in učinkuje zoper bruhanje. ▸ A nyers sárgarépa kiűzi a bélférgeket és hányás ellen is hatékony.
Povezane iztočnice: človeška glista, navadna človeška glista, glista lasnica, rudarska glista

2. neformalno (deževnik) ▸ giliszta, földigiliszta
Otrok se igra na jasi, vleče gliste iz zemlje. ▸ A gyermek a tisztáson játszik, gilisztákat húzogat ki a földből.

3. neformalno, izraža negativen odnos (o človeku) ▸ féreg
Presneta glista! Pa tak prijatelj! ▸ Rohadt féreg! Méghogy barát!
Ko ga je velikan zagledal, je zagrmel: "Kaj si pa ti prišel, glista mestna!" ▸ Amikor az óriás észrevette, rádörgött: „Hát te meg mit keresel itt, te városi féreg?”

globalen pridevnik
1. (o svetu kot povezani celoti) ▸ globális, világ-Angleški jezik postaja, če še ni, jezik globalne komunikacije. ▸ Az angol kezd a globális kommunikáció nyelvévé válni, ha még nem az.
Povezane iztočnice: zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine, globalni dogovor o beguncih

2. ekologija (o segrevanju Zemlje) ▸ globálisCilj je omejiti dvig globalne temperature na največ dve stopinji Celzija. ▸ A cél az, hogy a globális hőmérséklet-emelkedés ne haladja meg a két Celsius-fokot.Za globalno otoplitev je kriv človek s svojim pretiranim onesnaževanjem ozračja. ▸ A globális felmelegedésért az ember a hibás a súlyos légköri szennyezéssel.

3. (celostni) ▸ globális, átfogóPsihosomatika poudarja z vso močjo globalni vidik človeka. ▸ A pszichoszomatika minden erejével az ember globális aspektusát hangsúlyozza.
Menim, da se krščanskost posameznikovega prepričanja skriva v precej bolj globalnem razumevanju življenja. ▸ Úgy vélem, hogy az ember kereszténysége az élet sokkal átfogóbb megértésében rejlik.

gremium -iī, n (gl. grex)

1. naročje, krilo: Iovem Danaae misisse aiunt ... in gremium imbrem aureum TER., puer lactens Fortunae in gremio sedens CI., apparet filios non tam in gremio educatos quam in sermone matris CI., vomens gremium suum implevit CI., gremio eum accipit V. ga vzame v naročje, Septimius suos amores tenens in gremio CAT.; pren. krilo = varstvo, zavetje, skrb: cum Q. Metellus abstraheretur e sinu gremioque patriae CI., soror in ... fratris manibus et gremio ... consenescebat CI., haec sunt ... in gremio sepulta consulatus tui CI., terra in gremio ... semen sparsum excipit CI., quaecumque mihi fortuna fidesque (upanje) est, in vestris pono gremiis V. polagam v vaše roke, fingamus igitur Alexandrum dari nobis impositum gremio Q., ad gremium praeceptoris Q. vpričo učitelja in pod njegovim vodstvom, gremio ac sinu matris educabatur T.; pesn.: sterni gremio telluris V. na krilo zemlje = na zemljo, gr. Tethyos CL. Tetijino krilo = morsko dno.

2. metaf.
a) notranjost, notranjščina, sred(in)a, globina, globočina, dno: medio ... Graeciae gremio CI. sredi Grčije, gr. terrae mollire CI. glob(oč)ino, dno, gr. molarum PS.-V. (Moret.), Vesuli montis PLIN., mare, quod litorum gremio accipitur MEL., gr. Capuae, Thebes SIL. ali Italiae T. sred(in)a; gremium reke = struga: SIL., CL.
b) naročaj, sveženj, poseb. snop: ECCL.

grúda gleba f ; bola f

gruda zemlje terrón m
domača, rodna gruda (fig) país m natal; terruño m
biti navezan na domačo grudo tener apego al terruño
ljubezen do rodne grude apego m al terruño

hektar samostalnik
(ploščinska mera) ▸ hektár

inclīnātiō -ōnis, f (inclīnāre)

1. nagnjenje, nagibanje, (pre)gib, upogib(anje): Q., Plin., ingressus, cursus, accubitio, inclinatio, sessio Ci., variae trepidantium inclinationes T., iam inclinatio maris (erat) Sen. ph. morje je bilo že razburkano, je že gnalo velike valove; meton. nagnjenost, upognjenost: vertebrarum, quae in spina sunt, inclinationes Cels., inclinatio caeli Vitr., Gell. nagnjenost zemlje proti tečajema, višina tečaja (prevod gr. κλίμα); enako: incl. mundi Vitr.

2. metaf.
a) premena, menjava, sprememba, preobrat: Iust., T., fieri quaedam ad meliorem spem inclinatio visa est Ci. (podoba tehtnice), minimis momentis maximae inclinationes temporum fiunt Ci., repentina voluntatum inclinatio Ci.; poseb. pomni priložnostna pomena α) izpeljava ali izvajanje besede iz kakega debla: Varr. β) sprememba glasu, dviganje in padanje glasu (kot ret. t. t.): incl. vocis Ci., Q.
b) naklonjenost, nagnjenje, prijaznost: variae in hunc et illum Vitellii inclinationes T.

industrialiser [-ze] verbe transitif industrializirati

s'industrialiser industrializirati se
industrialiser l'agriculture, une région industrializirati obdelovanje zemlje, neko pokrajino (regijo)

intensif, ive [ɛ̃tɑ̃sif, iv] adjectif intenziven, močan, jak, silovit

production féminin intensive močna proizvodnja
culture féminin intensive intenzivno obdelovanje (zemlje)
propagande féminin intensive močna propaganda
bachotage masculin intensif intenzivno učenje (za maturo)

izkoríščanje exploitation; figurativno exploiting, exploitation, (delavcev) sweating

razredno izkoríščanje class exploitation; (rudnika, železnice itd.) working, (ležišča rude) mining, (dnevni kop) digging, quarrying; (obdelane zemlje) farming, cultivation
stroški izkoríščanja working expenses pl

izvidništv|o srednji spol (-a …) vojska die Aufklärung
izvidništvo z zemlje die Erdaufklärung

jemáti (jêmljem)

A) imperf. ➞ vzeti

1. prendere;
jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
jemati denar na posodo prendere denaro in prestito

2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
jemati sobo prendere, affittare una camera
jemati davke imporre, riscuotere tasse

3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
jemati komu pogum scoraggiare qcn.

4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente

5. (z glagolskim samostalnikom):
jemati v službo, na delo assumere
jemati v čiščenje pulire
jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
jemati za hlapce prendere in servizio
jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare

6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli

7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio

8. (imeti določen odnos do česa):
jemati za šalo prendere per scherzo
jemati resno prendere sul serio

9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
jemati zdravilo prendere la medicina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
jemati vid togliere la vista, accecare
žarg. jemati ure prendere lezioni
besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
jemati na znanje prendere atto di qcs.
jemati v zakup appaltare
iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
jemati voljo demoralizzare, disincentivare
jemati vzorce campionare

B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!

kmetovanje samostalnik
(obdelovanje zemlje) ▸ gazdálkodás, földművelés Kmetovanje v Egiptu je bilo odvisno od cikla reke Nil. ▸ Egyiptomban a földművelés a Nílus folyó ciklusain alapult.
Povezane iztočnice: ekološko kmetovanje, sonaravno kmetovanje, konvencionalno kmetovanje, integrirano kmetovanje, biološko kmetovanje, trajnostno kmetovanje, organsko kmetovanje, ekstenzivno kmetovanje, intenzivno kmetovanje

kós² (komad) piece; (velik) chunk; (tanka rezina) slice; (del) part; (sladkorja) lump; (predmet) article

kós pohištva piece (ali pogovorno stick) of furniture; (glasbeni) piece (of music); (poti) stretch; (zemlje, gredica) bed, patch, plot
po kósu apiece, each
kós za kósom piece by piece, piecemeal
na kóse to pieces
kós mila a cake of soap
kós zemlje a plot (ali a piece, a patch) of land (ali of ground)
po čem je kós? how much apiece?
prodajajo se po kósu they are sold separately (ali singly)
blago (tekstil) po kósu piece goods pl
po tri funte kós at three pounds each
delo po kósu piecework, paid for piece rate (ali by the piece)
iz enega kósa of one piece
delati po kósu, od kósa (na akord) to do piecework, to work piece rate
hiša razpada kós za kósom the house is crumbling away bit by bit
razpasti na kóse to fall to (ali to break into) pieces
raztrgati na kóse to tear (ali to cut) to pieces, (skritizirati) to pull to pieces, to pick holes in
prodajati po kósu (na drobno) to sell by retail, to retail
razstaviti na kóse (demontirati) to take to pieces
razbiti na kóse to smash in pieces

kós (del) morceau moški spol , pièce ženski spol , partie ženski spol ; fragment moški spol ; (drobec) éclat moški spol ; (primerek) exemplaire moški spol

kos kruha un morceau de pain
kos mesa un morceau (ali une tranche) de viande
kos poti bout moški spol de chemin
kos zemlje, sveta un bout de terrain, un lopin de terre, une parcelle de terre (ali de terrain)
iz enega kosa d'une seule pièce, tout d'une pièce, d'un seul tenant
kos za kosom pièce par (ali à) pièce; morceau par morceau, progressivement
delo na kose travail moški spol aux pièces

kós¹ pieza f ; (odtrgan) trozo m , pedazo m , fragmento m ; (del) parte f ; (primerek) ejemplar m

kos mila una pastilla de jabón
2 peseti kos a dos pesetas la pieza
iz enega (samega) kosa de una (sola) pieza
kos kruha un pedazo de pan
kos poti trecho m de camino
kos zemlje lote m (de terreno)
delo na kose trabajo m a destajo
delavec na kose destajista m
deliti na kose (kosáti) partir en trozos (ali en pedazos)
deliti zemljo na kose parcelar
plačilo po kosu salario m a destajo, pago m por pieza
iti na kose despedazarse, hacerse pedazos
razrezati na kose cortar en pedazos (ali en trozos)

kraj⁶ moški spol (-a …)

1. (začetek, konec) das Ende
do kraja völlig, bis zum Letzten
do kraja pojesti/izčrpati leeressen, leerpumpen
iti h kraju zu Ende gehen
na vse kraje überallhin
od kraja začeti: vom Anfang, beim Anfang
vse od kraja restlos, ohne Unterschied
pri kraju am Ende (z mit)
v kraj weg
spraviti v kraj wegräumen, figurativno um die Ecke bringen
do kraja zemlje biblija bis ans Ende der Welt

2. konec in kraj:
ni ne konca ne kraja es will nie enden
brez konca in kraja ohne Ende, nicht enden wollend
(brezbrežen) uferlos
biti brez konca in kraja kein Ende nehmen
na vseh koncih in krajih an allen Ecken und Enden
od konca do kraja vom Anfang bis zum Ende
z vseh koncev in krajev von allen Ecken und Enden, von überallhin
v pravljicah: von aller Herren Ländern

kroženj|e [ó] srednji spol (-a …) die Zirkulation; (krogotok) der Kreislauf (vode Wasserkreislauf); der Umlauf (Zemlje Erdumlauf, zraka Luftumlauf, naravno der Naturumlauf), die Umwälzung (zraka Luftumwälzung)
kroženje okoli česa (obkrožitev) die Umkreisung (von)
šport das Kreisen (s trupom Rumpfkreisen, z nogo Beinkreisen, z rameni Schulterkreisen, z roko Handkreisen)

króženje circular motion; circulation; rotation; round; gyration

letno króženje Zemlje the Earth's annual orbit
króženje letnih časov succession of seasons

króženje (-a) n circolazione; giro; aer. rotazione; rivoluzione; fiz. circuitazione, rivoluzione:
kroženje zraka circolazione dell'aria
kroženje zemlje rotazione terrestre
kroženje kapitala circolazione dei capitali
kroženje vozil carosello