Franja

rayonner [rɛjɔne]

1. verbe intransitif žareti, sijati, žarčiti, sevati; metati žarke; širiti se na vse strani

rayonner de joie, de bonheur žareti od veselja, od sreče

2. verbe transitif orati plitve brazde; opremiti s policami (une chambre sobo)

razbjegávati se -bjègāvām se (ijek.), razbegávati se -bègāvām se (se) bežati na vse strani

razùzimati -mām (-mljēm) raznašati, grabiti na vse strani

rēmus -ī, m (stlat. rēsmos; prim. skr. arítraḥ goneč, poganjajoč; veslo, arítram in áritram krmilo, aritár- veslač, gr. ἐρέσσω [iz *ἐρέτi̯ω] veslati, ἐρέτης veslač, ἐρετμόν veslo, τριήρης troveslača, lat. rēmex, rēmigium, rēmigō, stvnem. ruodār = nem. Ruder krmilo, lit. iriù, irti veslati) veslo: H., Cu., Auct. b. Hisp., Lucan. idr., remos ducere O. ali impellere V. veslati, navigium remis incitare C., remos reducere ad pectora O. veslati, servos ad remum dare L., remis ventisque petivit V. z vesli in jadri; preg.: remis ventisque ali ventis remis ali velis remisque ali remis velisque z jadri in vesli = na vso moč, z vso silo, na vse pretege, na vse kriplje: velis, ut ita dicam remisque fugienda res Ci., ventis remis in patriam omni festinatione properavi Ci. ep., remis velisque impellite puppim Sil.; pesn.: alarum remis O., cum patietur hiems, remis ego corporis (rok in nog) utar O.; metaf.: quaerebam igitur, utrum panderem vela orationis an eam (sc. orationem) dialecticorum remis propellerem Ci.

revueltamente vse prek, vse križem

rhumb [rʌm(b)] samostalnik navtika
(= rhumb line) ena od črt na pomorskem kompasu; črta, ki seka vse poldnevnike pod istim kotom

right-and-left [ráitəndléft]

1. pridevnik
ki pristoji na desni ali levi, ki se obrača na desno ali levo

2. prislov
desno in levo; v obe smeri, v vse smeri

risk-all [rískɔ:l] pridevnik
ki stavi vse na kocko

robinetterie [-nɛtri] féminin tovarna, izdelovanje pip; vse pipe pri kotlu ali drugi napravi

round-and-round [ráundəndraund]

1. prislov
vse naokrog, vse okoli, okoli in okoli

2. predlog
vse okrog (česa)

rundum vse naokoli

Rundumsicht, die, pogled/vidljivost na vse strani

russophobe [rüsɔfɔb] adjectif rusofobski, sovražen do Rusov; masculin rusofob; kdor sovraži vse, kar je rusko

salvus 3, adv. -ē (iz *səl-u̯o- ali *səlo-u̯o-; prim. skr. sárvaḥ nepoškodovan, cel = gr. ὅλος = jon. οὖλος, osk. σαλαƑς, salavs = lat. salvus, pelignijsko Salavatur = lat. Salvator, umbr. sal(u)vom = lat. salvum, lat. salūs, solidus, soldus, solidipēs, solox, sollus, soleō)

1. v dobrem stanju bivajoč (se nahajajoč), (dobro) ohranjen, nepoškodovan, cel, zdrav, rešen, živ, neizgubljen, neprizadet: PL., TER. idr., Mars pater, te precor, pastores pacuaque salva servassis FORMULA AP. CA., si res publica populi Romani Quiritium ad quinquennium proximum stet, ut velim, eamque salvam servaverit hisce duellis, Iuppiter FORMULA AP. L., salvus revertor CI. EP., salvum et incolumen exercitum traducere C., tamen salvum (sc. eum esse) ... studebat N. je vendar želel, da bi bil srečen, quibus (sc. civibus) salvis atque incolumibus C., utinam salvis rebus colloqui potuissemus CI. EP. ko je bila država še neoškodovana, quid salvi est mulieri amissā pudicitiā? L. kako more biti na dobrem ženska ..., salva Penelope PR. neoskrunjena, čista, non uxor salvum te vult H., cum salvum esse (sc. clipeum) flentes respondissent CI. EP., epistula salva CI. EP. celo, neraztrgano (naspr. conscissa), quam salve agit Demeas noster? AP. kako se kaj ima ...?

2. occ.
a) še živ, še živeč, v abs. abl. s kakim imenom dokler še živi, dokler še živijo, dokler bo živel (živela), dokler bodo živeli (živele): si salvi esse possent N. rešiti življenje, se salvo CI., stirpe salvā, salvis suis L., nec est mendacio locus salvis (sc. iis), qui interfuerunt Q.
b) v abs. abl. brez škode (prikrajšanja) za koga, kaj, ne da bi kdo (u)trpel kako škodo, brez škode za koga, kaj, brez oškodovanja česa, brez slabih (negativnih) posledic (učinkov) za koga, kaj, ne prelomivši česa, ne da bi hotel žaliti koga, kaj: PL., Q., STAT., SEN. PH., PLIN. IUN., MART., AMM. idr., salvā fide CI. ne prelomivši dane besede, z mirno vestjo, salvo officio, salvo iure amicitiae, salvo capite, salvis populi sociis, consul salvis auspiciis creatus CI., summa exercitus salva C. tako da jo je vojska ... srečno odnesla, salvā maiestate regni CU., salvā pietate, salvā virginitate O.; salvo eo, ut … DIG. s tem pridržkom (s to omejitvijo), da ...

3. posebna rekla v pogovornem jeziku
a) salvus (salva) sum rešen(a) sem, na varnem sem, sem (smo) zunaj nevarnosti, deležen sem bil (deležna sem bila) pomoči; tudi v pl.: KOM.
b) (pri zagotavljanju) ne salvus sim, si ... naj nisem (ne bom) zdrav, če ..., smrt me vzemi (naj me vzame, naj me pobere), če ... CI. EP.
c) salva res est vse je v redu, vse je lepo in prav, vse je dobro: PL., TER.; tako tudi: sunt vestra salva? PETR. ali je vaša stvar v redu?
d) (kot pozdrav) salvus (salva) sis = salvē: PL., TER.
e) satine ali satin (gl. satis) salvē v neodvisnem in odvisnem vprašanju ali se ima kdo dovolj dobro?, ali je kdo povsem v redu (na dobrem)?: satine salve (sc. agis)? dic mihi! PL., quaerendi viro, satin salva (sc. agat), respondit: minime L.

sánalotodo moški spol ljudsko zdravilo za vse bolezni

sȁv svȁ svȅ
1. ves, cel: sav je mokar od znoja; sva se zemlja trese; za sve vrijeme nije progovorio; svega si me suzama okvasila; u svemu našem selu nema starijega od mene; svom silom, svom snagom se naprezati; uraditi nešto svim srcem, iz svega srca, svom dušom, iz sve duše; vikati iz svega glasa, iz svega grla; na sav glas, na sva usta govoriti; za sav svijet neću reći
2. ves vsa vse: svi naši rodoljubivi ljudi borili su se protiv okupatora; baviti se svim i svačim; ona je njemu sve i sva; govoriti o svemu i svačemu; svi do jednog su došli; gotovo sve su žene učestvovale u izgradnji zemlje; sva su djeca predmet naše pažnje; sa svima se prijateljski odnosimo

sbattezzare

A) v. tr. (pres. sbattezzo) relig. prekrstiti, prekrščati

B) ➞ sbattezzarsi v. rifl. (pres. mi sbattezzo)

1. relig. prekrstiti se, odpasti od vere

2. preimenovati se

3. pren. šalj. prodati dušo

4. pren. pog. napeti vse žile

scheißegal vse en drek

scientiste [sjɑ̃tist] adjectif, masculin; (oseba) ki misli, da bo rešila vse filozofske probleme z znanostjo

sgolarsi v. rifl. (pres. mi sgolo) kričati, peti na vse grlo, na vsa pljuča, na ves glas:
sgolarsi a dire na ves glas dopovedovati