Franja

efékt effect

brez efékta effectless
svetlobni efékt light effect
zvočni efékt sound effect
lov za efékti staginess
to ni imelo nobenega efékta nanj it was of no effect (ali it had no effect) on him
vsak efékt ima svoj vzrok every effect has its cause
napraviti (svoj) efékt to take effect

Einzelne¹, der, (ein -r, -n, -n) posameznik, posamezni; jeder Einzelne vsak posamezni

else² [els] pridevnik
drugi

somebody else nekdo drugi
anybody else kdorkoli drugi
nobody else nihče drugi
everybody else vsak drugi
something else nekaj drugega
anything else še kaj
not anything, nothing else nič drugega
everything else vse drugo
someone else nekdo drugi
anybody else (ali anyone) kdorkoli še
nobody else's nikogar drugega

encyclios -on (gr. ἐγκύκλιος) krog (= popolno celoto) tvoreč: encyclios disciplina ali encyclios omnium doctrinarum disciplina Vitr. splošna izobraženost v raznih vedah in umetnostih, ki si jo je moral pridobiti vsak svobodni Grk, preden se je začel pripravljati na svoj poklic, splošno znanje, enciklopedijsko znanje, enciklopedija (= ἐγκύκλιος παιδεία).

enfantin, e [ɑ̃fɑ̃tɛ̃, in] adjectif otročji, otroški; otročje lahek

c'est enfantin to zna vsak otrok
classe féminin enfantine razred za otroke v starosti 4-6 let (kjer ni otroškega vrtca)
problème masculin enfantin otročje lahka računska naloga
joie féminin enfantine otroško veselje

engraisser [ɑ̃grɛse] verbe transitif

1. (iz)pitati (des volailles, du bétail perutnino, živino); verbe intransitif postati debel, rejèn, trebušen

il engraisse tous les jours vsak dan je debelejši
s'engraisser (o)debeliti se, (z)rediti se

2. (po)gnojiti

entender [-ie-] razumeti, pojmiti; slišati; zapaziti; meniti, misliti, uvideti, spoznati; domnevati, smatrati

entenderlo dobro se spoznati na
entender mal napačno razumeti
no lo entiendo así nisem tega mnenja
yo me entiendo vem, kaj delam
yo te entiendo vem, kam meriš
hacerse entender sporazumeti se
no entiendo de ello na to se ne razumem
entender de burlas razumeti šalo
entender de caballos razumeti se na konje
entender en a/c ukvarjati se s čim, spoznati se na kaj
entiendo por ello que pod tem razumem, da
dar a entender a. a uno dati komu kaj razumeti
a mi entender, en mi entender a lo que entiendo (yo) po mojem mnenju
según mi leal saber y entender po mojem najboljšem znanju in vesti
entenderse razumeti se, sporazumeti se
entenderse bien dobro se razumeti
entenderse con alg. dogovoriti se s kom
eso no se entiende conmigo to se me ne tiče
entenderse con una mujer imeti (ljubezensko) razmerje z neko žensko
entenderse por señas s kretnjami se sporazumeti
eso se entiende por sí mismo to se samo po sebi razume
cada uno se entiende vsak ve, kje ga čevelj žuli
¡cómo se entiende! kaj se pravi to? kako to?
¡yo me entiendo! že vem, kako in kaj

errō -āre -āvī -ātum (iz *ersājō, *ersō, indoev. kor. ers raztekati se, bloditi; prim. gr. ἄψορρος nazaj gredoč, ἄψορρον nazaj; prim. tudi lat. rōs)

1. bloditi, klatiti se, potepati se, vlačiti se, potikati se po svetu (nerad): Cu., Val. Fl., Iuv., Sil. idr., era errans Enn., dum ego propter te errans patria careo demens Ter., cum vagus et exsul erraret Oppianicus Ci., errans lalitansque Hirt. potikajoč in skrivajoč se, erramus tempestatibus acti V., versūs ructatur et errat H. (gl. ructō), errare dumis, tecto, pelago V., silvis et urbibus V., errare circum maria, circum litora, in silvis, in undis V., mille meae Siculis errant in montibus agnae V., inter audaces lupus errat agnos H., errare circum villulas Ci. ep., in terris O., per nemus O., in ignotis locis nocte Q.; (o brejem govedu): exactis gravidae cum mensibus errant V. opletajo, se gugajo; (o zvezdah) premikati se: hic canit errantem lunam solisque labores V., stellae errantes Ci., ali sidera errantia Plin. premičnice, stellae vagantur et errant H.; (o vodovju): Sen. tr., Cocytos errans H., tardis … flexibus errat Mincius V. se počasi vije, Aufidus curvo circum errat gurgite ripas Sil., errat pontus anceps Val. Fl.; (o zemlji idr.): errans tellus (= Delos) V., scopuli errantes Val. Fl.; redko trans. prebloditi, blodeč prehoditi (le v pt. pf.): errata litora V., erratae terrae O., erratus orbis Val. Fl.; brezos.: male … erratur in agris V. Pren.: erro (= dubito ne vem), quam insistas viam Pl., oculi errantes V. blodne, nemirne oči (umirajočih), lumina errantia Pr., errantes genae Pr. drhteča, ad frontem sparsos errare capillos Pr. vihrajo, errans dextra V. tresoča se, errat aurīs et tempora circum crebra manus V. frči, errantes hederae V. ovijajoči se bršljan, ignis errat pulmonibus O. se širi, ne tuus erret honos O. da bi … ne bila negotova, fama rumoribus errat O. o tem gredo negotove govorice, dubiis affectibus errat O. omahuje, je neodločen, sententia errans et vaga Ci. omahujoče, inter recens et vetus sacramentum errare T. omahovati, errabat … per agmina murmur Sil.

2. occ. zabloditi, zaiti, zahajati, pot zgrešiti: homo, qui erranti comiter monstrat viam Enn. ap. Ci., errare viā V.

3. pren. (z)motiti se, premotiti se: ne erres, ne erretis Kom., erras, si id credis Ter., probe (pervorse) errare Pl., ceterum homines superbissumi procul (zelo) errant S., valde, vehementer errare Ci., erravit, lapsus est Ci., cuiusvis hominis est errare Ci. vsak človek se lahko zmoti, fateor me errasse Ci., errare cum multis Ci., totā viā Ter., ali toto caelo Macr. povsem se motiti, hic de nostris verbis errat Ter., errare a vero Lucr. zaiti od … , in hoc errat uno, quod existimat Ci., errare in rerum ordine Q.; brezos.: si erratur in nomine Ci., et in cognomine erratum sit L., tutius circa priores vel erratur Q.; v pogovornem jeziku z acc. neutr. pron.: quid (v čem) erro? Pl., mone, quaeso, si quid erro Pl., hoc (v tem) tu errasti Ter.; v pass.: si nihil esset erratum Q.; pesn. z acc. pronominis: errabant tempora O. motili so se v času; occ. grešiti, pregrešiti se: erravit, temere fecit Ci., te errantem … persequi S., postquam erasse regem … deprecati sunt S., stultitiā errare, in amicitia errare H., adseverat … legiones … non ultra verba ac voces errasse T. — Od tod subst. pt. pf. errātum -ī, n

1. zmota: erratum meum, tuum (v računanju) Ci., peterem veniam errato L. Caecilii Ci., illud de Flavio est erratum Ci.

2. zabloda, pregrešek, hiba, napaka: Amm., errata aetatis meae (moje mladosti) Ci., Dionysius se adulescens inretierat erratis Ci., inlustris viri ne minimum quidem erratum cum maxima laude coniungere Ci., quo facilius errata officiis superes S.

estar* biti, stanovati, nahajati se, počutiti se; tikati se, zadevati; pristojati; razumeti

estar en casa biti doma
estar bueno (bien) dobro se počutiti
estar mal slabo se počutiti
estoy mejor bolje mi gre
¿cómo está V.? ¿qué tal está V.? kako se imate?
estar a sus anchas prijetno se počutiti
estar a oscuras niti pojma ne imeti (o)
estar de más, estar de sobra biti odveč(en)
¡está bien! že dobro! bomo že videli!
estar verde biti nezrel
estar de ver biti zanimiv
eso le está a él to je njegova stvar, to se njega tiče
¡está de Dios! to je v božjih rokah
el traje le está bien obleka mu dobro pristoja
¿está V.? razumete? ste razumeli?
ya estoy zdaj razumem, sedaj mi je jasno!; sem že gotov
¿estamos? smo razumeli? ali nimam prav?
¡ya está! gotovo! končano!
¡está la comida! jed je servirana!
estar leyendo (v tem trenutku) brati
estar agonizando umirati
la coche tiene que estar llegando avto mora vsak hip priti
¡lo estoy viendo! to je jasno!
está probado dokazano je
el alumno está examinado učenec je (že) izprašan
estar acostado ležati
estar derecho, estar de pie stati (stojim)
estar sentado sedeti
las patatas están a tres pesetas krompir je po tri pesete
las dos están a caer ura bo vsak čas bila dve
estar a matar (con) biti v smrtnem sovraštvu (z)
estar a todo na vse paziti, vso odgovornost prevzeti
estar a punto biti pripravljen, biti gotov (jed)
estamos a tiempo imamo (ravno) še čas
estoy con él stanujem pri njem
enseguida estoy con V. takoj sem Vam na voljo! le malo potrpljenja, prosim!
estoy mal con él skregan sem z njim
estoy con fiebre imam vročino
estar con las manos vacías sem brez dela
estar de partida biti pripravljen za odhod
estar de viaje biti na potovanju
estar de aprendiz bili vajenec
estar de parto biti na porodu
estar de 5 meses biti v 5. mesecu (nosečnosti)
estar de pega smolo imeti
estar de suerte srečo imeti
estar de luto žalovati
estar en todo vse vedeti
estar en sí biti pri sebi, biti pri (zdravi) pameti
estoy en eso (en esto) resno mislim na to, uvidim to
estar para morir umirati
estoy para marcharme nameravam odpotovati
no estoy para bromas nisem razpoložen za šale, ne poznam šale
estar por alg. držati s kom
estoy por decir que skoraj bi rekel, da ...
está por ver bomo (šele) videli, to (še) ni gotovo
estar sin blanca imeti prazne žepe
estar sobre sí obvladati se; oprezen biti
estar sobre uno (neprestano) siliti v koga
estar sobre aviso oprezen biti, varovati se
está que brama besen je
estarse con los brazos cruzados stati prekrižanih rok
estarse muriendo umirati
¡estáte quieto! bodi miren! mir!

et, adv. in conj. (prim. áti = gr. ἔτι, lat. at- v atavus, sl. od).

I. adv. osnovni pomen tudi; klas. redko in le pred zaimki, posameznimi izrazi in v posebnih obratih, npr. et hic, et ille, et ipse, et alii, et nunc, nam et, sed et, simul et Ci. idr., verum igitur et extremum Ci., et illud videamus Ci., natus et ipse deā V., fecerat et lupam V. tudi še; stopnjevanje = etiam, celo: calamitosus Deiotarus, qui et ab eo, qui in isdem castris fuerit, … accusetur! Ci.; stopnjevanje, dopustno pri participu: timeo Danaos et dona ferentes V. tudi če (celo če) nosijo darila; adv. okrepljen z drugimi členicami: et etiam ali et quoque tudi še: addam et illud etiam Ci., multa quoque et bello passus V.; nec non et Tyrii V. in tudi; et quidem seveda tudi, pa tudi: cruciatus est Trebonius: et quidem a Carthaginiensibus Regulus Ci.

II. conj.

1. in, ter, pa, in tudi, in hkrati, in vrh tega, in povrh, veže besede in stavke, puščajoč vsakemu delu njegovo vrednost: mater tua et soror a me diligitur (= ta in ona, vsaka zase) Ci., quoad possem et liceret Ci., magnum et grave bellum C., cuius pater regnum in Sequanis … obtinuerat et a senatu populi Romani amicus appellatus erat C., maior et qui prius imperitaret L. Najstarejša vezalna členica que veže dele s celoto ali celoto z deli, povzemajoč skupaj spadajoče vezane pojme v enoto: senatus populusque Romanus Ci. idr. (t.j. iz obeh sestavljena rimska zakonodajna oblast), terra marique, ferro ignique ali igni ferroque, coniuges liberique Ci. idr. Klas. in poznejša lat. te razlike ne poznata več, in in que sta si popolnoma enaka; le v pravkar omenjenih stalnih izrazih (senatus populusque Romanus itd.) je que ohranil prvotni pomen. Za atributi multi, pauci, unus se et ne sloveni: multae et magnae difficultates C. mnoge velike težave, mnogo velikih težav, unus perangustus aditus C. V zvezi hendiady-oin: ratio et cogitatio Ci. pametno mišljenje, ardor et impetus C. ognjevit (silen) napad, poscere et flagitare Ci. odločno zahtevati, relinquere et deserere Ci. nezvesto zapustiti, aequus et par, aequales et pares (virtutes) Ci. čisto enak(e). Za zanikani et se rabi nec (neque), gl. neque; če ni zanikana cela misel, ampak samo ena beseda, se rabi et non: dicam eos miseros, qui nati sunt, et non eos, qui mortui sunt Ci. Ponavljani veznik: et — et in — in, po eni strani — po drugi strani, deloma — deloma, kakor — tako: et discipulus et magister perhibebantur improbi Pl., et in patre et in filio Ci., amicitia et prodest et delectat Ci., quis non dolet interitum talis et civis et viri? Ci., et mari et terrā N. ali (pesn.) multum ille et terris iactatus et alto V. (v teh zvezah je vsak del posebej poudarjen, v zvezi terra marique sta dela povzeta v celoto); v mnogovezju et—et—et in — in — in: quo facilius et huius hominis innocentissimi miserias et illorum audaciam cognoscere possitis et rei publicae calamitatem Ci., at sunt morosi et anxii et iracundi et difficiles senes Ci., et antiquitate generis et gloriā maiorum et summā industriā florebat N. Več kot tročlene zveze se dajo vedno razstaviti v dvočlene. Ret. (redko) et—que in que—et: officia et reservata praetermissaque Ci., laudesque et grates egit L., aliusque et idem H. (drug in vendar) isti; tudi et—et—que ali et—et—atque: V. Če je en člen zanikan, stoji nec (neque) — et ne le ne — ampak, oz. et — nec (neque) ne le — ampak tudi ne: nec miror et gaudeo Ci., amicitias neque facile admisit et constantissime retinuit Suet., et rem agnoscit nec hominem ignorat Ci., intellegitis Pompeio et animum praesto fuisse nec consilium defuisse Ci. Če je le ena beseda zanikana, stoji et non: Manlius et semper me coluit et a studiis nostris non abhorret Ci.

2. et v posebnih pomenih in zvezah
a) in tako, in zato, in torej, in potemtakem: pons est interruptus et reliqua multitudo equitum interclusa C.
b) in sploh, skratka: studiose ab iis siderum magnitudines, intervalla, cursūs anquirebantur et cuncta caelestia Ci., Chrysippus et Stoici, Pericles et (omnes) Athenienses Ci., pronuntiabat dulci et proprio quodam oris sono Suet.
c) pojasnjujoč, poseb. kadar se že povedana misel s poudarkom ponovi = in sicer, in to, in posebno, namreč: peto id a tribuno plebis et a Curione tribuno Ci., magna vis est conscientiae et magna in utramque partem Ci., vives, et vives ita, ut vivis Ci., errabas, Verres, et vehementer errabas Ci., loco iniquo et leniter declivi C., id et facile effici posse N., molemque et montes insuper altos imposuit V., sola domum et tantas servabat filia sedes V., audieras, et fama fuit V. namreč, kajti, nullane habes vitia? immo alia et fortasse minora H. in sicer menda manjše, formam aedificiorum novam excogitavit, et ut ante insulas … porticus essent Suet.; iron.: dixit publice data drachmarum CCVI milia et dixit tantum Ci.
č) potrjujoč = in zares, in v resnici, in seveda: Ci., Suet., ad triumphum decessit Romam Papirius Cursor et fuit vir dignus omni bellica laude L.
d) predhodni misli pritikajoč nasprotje = in vendar, in pri (vsem) tem, in kljub temu: magister summa iam senectute est et cotidie commentatur Ci., quod (canorum in voce) equidem adhuc non amisi, et videtis annos Ci.; tako tudi pred vprašanji nejevolje, zavzetosti, navdajanja, zlasti v zvezi s quisquam: et mirabimur? Ci. in vendar naj se (pri tem še) čudimo? et quisquam dubitabit, quin huic hoc tantum bellum transmittendum sit … ? Ci., una cum gente tot annos bella gero, et quisquam numen Iunonis adorat? V. in (ker je to tako) kdo bo … častil? et quisquam ingenuas etiamnunc suscipit artes … ? O.
e) protivno za nikalnim stavkom = sed, ampak, temveč: animo non deficiam et id, quod suscepi, perferam Ci., nulla nobis societas cum tyrannis et potius summa distractio est Ci., id medici non tacuerunt et ad Dionysium sermonem rettulerunt N., populi potentiae non amicus et optimatium fautor erat N.
f) v silogizmu (logičnem sklepu) = atqui no pa: qui autem in morbo sunt, sani non sunt; et omnium insipientium animi in morbo sunt: omnes insipientes igitur insaniunt Ci.
g) časovno (= cum inversum), poseb. za predhodnimi iam, nondum, vix ipd. = kar, in že, in takoj, (in) tedaj, tedaj pa: vix prima inceperat aestas et Anchises dare vela iubebat V., straverunt aequora venti et rursus vocat auster in altum V., dixit et refulsit V., dixerat ille et iam auditur V., dic mihi … et eris mihi magnus Apollo H., impinge lapidem et dignum accipies praemium Ph., simul haec effatur, et testatur Lucan., sic fatus, et auras dissipat hasta tremens Stat., Semele vix dona … collo induit, et fallax intravit limina Iuno Stat., nondum quartus a victoria mensis, et libertus … vetera odiorum nomina aequabat T., pauci dies, et liber principis servus Plin. iun., tene hunc cursum, et probabitur experimento Plin. iun.
h) za besedami, ki izražajo enakost, podobnost ali različnost (npr. aeque, idem, par, similis, alius idr.) = atque (prav tako) kakor, ko: tu mihi es germanus pariter corpore et animo Ter., nisi aeque amicos et nosmet ipsos diligamus Ci., omnia fuisse in Themistocle paria et in Coriolano Ci., non alia (eadem) causa est aequitatis in uno servo et in pluribus Ci., aliter homines, aliter philosophos loqui putas oportere, aliter doctos et indoctos? Ci., similem sibi videri vitam hominum et mercatum eum Ci., haec eodem tempore Caesari mandata referebantur, et legati ab Haeduis et a Treveris veniebant C., non eadem nobis et illis necessitudo inpendet S., nota nobilitas viri et virtus omnibus erat Iust.

Opomba: Veznik et pesn. zapostavljen: fessi et parvae succedimus urbi V., Danaûm et, si fata fuissent, ut caderem meruisse manu V.

eteričen pridevnik
1. (o rastlinskih izvlečkih) ▸ éterikus [növényi kivonatok]S čajem vnašamo tudi flavonoide in eterične snovi. ▸ A teával flavonidokat és éterikus anyagokat is beviszünk.
Povezane iztočnice: eterično olje

2. (o duhovnem svetu) ▸ éteri, éterikusPoleg fizičnega telesa ima vsak človek še nekaj eteričnih in astralnih teles. ▸ A fizikai teste mellett minden ember rendelkezik még néhány éteri és asztrális testtel.
Tretja čakra omogoči občutek povezanosti med fizičnim in eteričnim svetom. ▸ A harmadik csakra lehetővé teszi a fizikai és az éteri világ összetartozásának érzékelését.

3. (prefinjen) ▸ éteri, légiesMednarodno prepoznavni so postali predvsem zaradi posebnega mističnega in eteričnega zvoka, ki na koncertu vzpostavi edinstveno atmosfero. ▸ Elsősorban a különlegesen misztikus és éteri hangzásukkal váltak nemzetközileg felismerhetővé, amely egyedülálló atmoszférát alakít ki a koncerten.
Njegova plesna govorica je skrajno prefinjena in eterična. ▸ A tánca a végsőkig kifinomult és légies volt.

événement [evɛnmɑ̃] masculin dogodek, pripetljaj, doživljaj

à tout événement v vsakem primeru, na vsak način
en cas d'événement v primeru, da se to zgodi
voici les événements du jour (radio) poslušajte dnevne novice
scène féminin, théâtre masculin d'un événement prizorišče dogodka
être au courant des événements biti na tekočem o dogodkih
faire événement zbuditi (veliko) pozornost

eveniēnza f primer, slučaj; potreba:
per ogni evenienza za vsak primer

evento moški spol dogodek

a todo evento na vsak način

eventualità f morebitnost, možnost, eventualnost:
tenersi pronti per ogni eventualità biti pripravljen za vsak primer

façon [fasɔ̃] féminin oblika izdelave, oblika; iz-, ob-, pre-delava; vzorec, kroj, fasona; obrtniško ali umetniško delo; plačilo za delo; figuré način; pluriel vedenje, obnašanje, manire; razmere

à façon narejen iz blaga, ki ga prinese naročnik
à la façon po načinu, (tako) kot
à sa façon kot on hoče
de la façon na ta način
de façon ou autre takó ali takó
de la même façon na isti način
de toute façon kakorkoli, na vsak način, bilo kakor bilo
de toutes les façons z vsemi sredstvi, na vsak način
d'une façon différente drugače, na drug način
de façon (à ce) que tako, da
de façon à tako, da
travaillez de façon à réussir delajte tako, da boste uspeli
en aucune façon na noben način, nikakor
sans façon(s) neprisiljeno, preprosto, brez ceremonij, neženirano, naravnost, kratko malo; brez nadaljnjega; odkrito, iskreno (povedano)
sans plus de façon brez nadaljnjega
façon d'agir ravnanje
façon de parler reklo, fraza
façon de procédé postopek
façon de voir nazor, mnenje
faire des façons delati ceremonije, obotavljati se
pas de façons! nobenih ceremonij!
c'est une façon de parler tega ni vzeti dobesedno, to ni tako mišljeno, to se samo tako reče
il a de très bonnes façons on dela dober vtis
voilà ma façon de penser to je (pač) moje mnenje

Fall, der, (-/e/s, Fälle)

1. padec, padanje, Physik pad (der freie Fall prosti pad); upad

2. primer (tudi Recht, Medizin), zadeva

3. grammatisch: sklon im Falle če bo, ob, v; auf alle Fälle/auf jeden Fall na vsak način; auf keinen Fall nikakor ne; klarer Fall! jasno!; von Fall zu Fall vsakič posebej, za vsak primer posebej; jemandes Fall sein biti (komu) všeč; gesetzt den Fall denimo, da/recimo, da; es ist der Fall je navada, tako se dogaja; zu Fall bringen spodnesti, eine Sache: preprečiti; zu Fall kommen pasti

Fasson, die, fazona; aus der Fasson geraten postati brezobličen; jeder soll nach seiner Fasson selig werden vsak po svoje v nebesa prileze

fejst prislov
1. neformalno (zelo) približek prevedka ▸ kegyetlenül, piszkosul, rohadtulImam firmo in fejst delam vsak dan. ▸ kontrastivno zanimivo Cégem van és minden nap kegyetlenül sokat dolgozom.
Ona nikoli ne vpije, prava dama je, ampak tokrat je bila fejst razjarjena. ▸ Soha sem kiabál, igazi hölgyként viselkedik, de ezúttal kegyetlenül mérges volt.

2. neformalno (dobro; privlačno) približek prevedka ▸ kegyetlen jól
Ampak tisti dečko je pa res fejst izgledal. ▸ De az a srác piszkosul jól nézett ki.

fête [fɛt] féminin praznik, svetek; slovesnost, slavnost, svečanost; praznovanje; veselica; figuré veselje; god; rojstni dan

fête anniversaire jubilej
fête commémorative spominska svečanost
fête de famille družinski praznik
fête nationale narodni praznik
fête des fleurs cvetlični korzo
fête des mères materinski dan
fête des morts dan mrtvih (1. nov.)
fête des rois (religion) sv. Trije kralji (6. jan.)
fête populaire ljudsko slavje, veselica
fête mobile premičen praznik
fête de village proščenje
en fête v prazničnem razpoloženju, v praznični obleki
âme féminin en fête radostna duša
jour masculin de fête praznik
salle féminin des fêtes dvorana za slavnosti
air masculin de fête praznična, slavnostna zunanjost
ce n'est pas fête tous les jours ni vsak dan praznik
célébrer la fête de quelqu'un praznovati god kake osebe
faire fête à quelqu'un z veseljem koga sprejeti
faire la fête praznikovati, veseljačiti
se faire une fête de quelque chose veseliti se na kaj, uživati ob misli na kaj
être à la fête občutiti veliko zadovoljstvo
être de la fête udeležiti se praznovanja
donner, offrir une fête à, en l'honneur de quelqu'un prirediti slovesnost za koga
ne pas être à la fête (figuré) biti v zelo neprijetnem položaju
il n'a jamais été à pareille fête še nikoli mu ni šlo tako dobro
souhaiter sa fête à quelqu'un komu (za) god voščiti