Franja

obendrein vrh vsega, povrhu

ostríca ž
1. šiljat vrh planine
2. oštrica, pakosna, zajedljiva riječ, reč ili misao
3. oštrica, sječivo (seč-): ostrica noža
4. obično mn. bot. peronjike, Cyperaceae

otrosí vrh tega, dalje

Parteispitze, die, vrh stranke

pic [pik] masculin

1. zoologie žolna

2. kramp

3. špik, gorski koničast vrh

à pic navpično, familier, figuré ravno ob pravem času, kot poklican
le navire a coulé à pic ladja se je hitro, naravnost na dno potopila
vous arrivez à pic pridete kot poklicani
cet argent tombe à pic ta denar pride ravno prav

picacho moški spol špik, koničast gorski vrh

pico moški spol kljun; konica; špik, koničast gorski vrh, visoka gora; cepin, kramp; dulec, ustnik (posode); usta, vulgarno gobec; zgovornost

pico de gas plinski plamen
pico de oro izvrsten govornik
el pico de una uña ščepec, malce
de pico (ironično) z besedami (a ne z dejanjem)
mil pesetas y pico nekaj čez 1000 peset
tiene 40 y pico v štiridesetih letih je
es un pico je lepa vsotica
cortado a pico strm (stena)
hacer el pico ostanek plačati
hincar el pico umreti; vulg krepniti
se lo quita del pico pritrguje si od ust
lo tengo en el pico de la lengua imam (to) na jeziku
¡calla el pico!, ¡cierra el pico! jezik za zobe!
andar (ali irse) de picos pardos čas zapravljati; dvoriti, ljubimkati, flirtati

pignone¹ m hidravl. vrh jeza

pike² [páik] samostalnik
kopje, konica; raženj
britanska angleščina, narečno senene vile
britanska angleščina, narečno koničast vrh hriba
britanska angleščina, narečno cepin

pinion [pínjən]

1. samostalnik
zoologija letalno pero, vrh peruti (krila)
poetično krilo
tehnično zobato kolesce

2. prehodni glagol
pristriči ali zvezati peruti; zvezati roke, privezati (to na)

post-eā, adv. ixpt. post in adv. eā)

1. potem, zatem, pozneje, kasneje, potlej, nato: Ca., Plin., Suet., quas aliquando timuissent, hos p. armatos superarunt C., in exercitu Sullae et p. in M. Crassi fuerat C., brevi p., perbrevi p. Ci., p. aliquanto Ci., p. deinceps L., tum p. Gell., p. loci S. potem, quid p.? Kom., Ci. idr.; pogosto s komparativnim stavkom: postea vero, quam equitatus noster in conspectum venit C.

2. metaf.
a) na začetku stavka potem = vrh (mimo) tega: Pl.
b) ob koncu vprašalnega stavka = na koncu, posledično, zato, zatorej, zaradi tega, zategadelj, izza tega: Ter. (Adelph. 660).
c) za navajanje vrstnega reda, položaja: Plin.

praeter-eā, adv. (ixpt. iz praeter „dalje“ in adv. abl. eā „od tod“)

1. dalje, potem (pri naštevanju): Ter., O., V., H. idr., qui bona patria laceraverat, qui aes alienum conflaverat, praeterea omnes parricidae S., et virtutem … et iustitiam … et prudentiam tuam mihi exposuit, et praterea suavitatem tuam adiunxit, praetera liberalitatem Ci.

2. occ. a) odzdaj, od sedaj, posihdob, v prihodnje: et quisquam numen Iunonis adoret praeterea? V., neque illum praeterea vidit V.
b) mimo tega, poleg tega, razen tega, poleg tega, vrh(u) tega: Ter., H. idr., nihilne vobis in mentem venit, quod praeterea Crasso requiratis? Ci., quidquid praeterea navium habebat, legatis distribuit C., tibi uni concedo, praeterea nemini Ci.

pristópnik m alpinista koji se prvi popeo na teže pristupačan vrh

prvopristópnik m alpinist(a) koji prvi savlada neki planinski vrh

rabat [raba] masculin

1. široka kravata iz belega, črnega ali modrega blaga, ki se stavi vrh prsi in ki jo nosijo visoki upravni uradniki, odvetniki, univerzitetni profesorji in duhovniki v svečani obleki

2. zavih pri žepu

3. lov z gonjači, gonja

razvŕšiti ràzvr̄šīm
1. razvršiti, odsekati vrh: razvršiti drvo, stog sijena
2. vzeti z vrha kopice: razvršiti sijeno

razvŕšje s razvršje, vrh uzvišenja

re-emerge [ri:imə́:dž] neprehodni glagol
ponovno priplavati na vrh; zopet se pojaviti, nastopiti

re-emergency [ri:imə́:džənsi] samostalnik
ponovno priplavanje na vrh; ponovno pojavljenje, ponoven nastop

riva f

1. obala, breg; obrežje:
toccare la riva priti na obalo

2. breg, pobočje

3. rob

4. navt. vrh jamborja