Franja

despeñar dol vreči

despeñarse al abismo skočiti (strmoglaviti) v prepad

desquiciar iz tečajev vreči; spahniti; zbegati

desquiciarse (fig) izgubiti oporo

destronar vreči s prestola, odstaviti

detronizzare v. tr. (pres. detronizzo)

1. vreči s prestola; detronizirati; pren. šport odvzeti naslov prvaku

2. odstaviti (tudi pren.)

dēturbō -āre -āvī -ātum

1. dol pognati, dol zagnati, dol vreči, s česa poriniti, na tla zbiti, zvaliti, zvrniti, podreti: aliquem in viam Pl., aliquem de saxo Nov. fr., aliquem de tribunali C., aliquem de ponte in Tiberim Varr. fr., Phaëthonta … deturbavit equis in terram Lucr., Menoetem in mare puppi deturbat ab alta V., aliquem equo d. Amm.; z neživimi obj.: omnes de tecto tegulas Pl., istius statuam Ci., aedificium Ci. ep., supervacuos pampinos Col.; pesn. z dat.: caput orantis deturbat terrae V. pobije na tla.

2. occ. (voj.) sovražnika z njegovega položaja pregnati, odgnati (odganjati): nostros lapidibus de vallo d. C., ex omni parte lapidibus coniectis deturbati C., d. Pompeianos ex vallo C., moenibus deturbat S. fr., trepidos ex praesidiis stationibusque Macedonas deturbant L., deturbant nitentes per ardua hostes L., deturbatis Samnitibus L., deturbatis, qui interiora montium obsidebant Cu.; abs.: miles contra deturbare telis T.

3. pren. koga iz česa pregnati, izpodriniti, komu kaj (od)vzeti: consulem de custodia civitatis Ci., sua quemque fraus de sanitate ac mente deturbat Ci. slehernemu vzame … zdravo pamet, deturbari ex magna spe ali samo spe Ci. ep. izgubiti … upanje, deturbatus verecundiā Gell.; deturbare testimonium ex animo Nov. fr., haec (tempestas) verecundiam mihi et virtutis modum deturbavit Pl. me je pripravila ob …

4. occ. (jur.) koga iz njegove posesti pregnati: aliquem certa re et possessione Ci. ep., de fortunis omnibus P. Quinctius deturbandus est Ci.

disarcionare v. tr. (pres. disarciono) vreči iz sedla

dismount [dismáunt] prehodni glagol & neprehodni glagol
razjahati; iz sedla vreči; narazen vzeti, razstaviti, demontirati

domètnuti dòmetnēm
1. dodati: dometnuti koju primjedbu
2. doseči, vreči do: ni duga puška neće dometnuti ona mlada kamena dometnuti neće ne bo vrgla kamna do cilja

down⁵ [daun] prehodni glagol
pogovorno zrušiti; opustiti, odložiti; spustiti, spuščati se; dol vreči, zvrniti

to down s.o. pobiti, premagati koga
to down tools prenehati z delom, stavkati

durchwerfen^* vreči skozi, metati/zmetati skozi

džìlitnuti se -nēm se vreči kopje

einkerkern vreči v ječo

einwerfen^* vreči v, einen Brief: oddati; Fensterscheiben usw.: razbijati, razbiti; figurativ im Gespräch: navreči, pripomniti

eject¹ [idžékt] prehodni glagol
ven vreči, izmetati, puhati (dim); pregnati, zapoditi, izgnati, deložirati; sam po sebi soditi

éjecter [ežɛkte] verbe transitif izvreči, izmetati; ven vreči

il s'est fait éjecter de la classe vrgli, izključili so ga iz šole

ēlīdō -ere -līsī -līsum (ē in laedere)

1. izbi(ja)ti, izpahniti (izpahovati), izgnati (izganjati), vreči iz … : oculos Pl., aurigam e curru Ci., ignes nubibus O., corpora T. na suho vreči, orbes (t.j. oči) Sil., vina prelis Pr. iztlačiti (iztlačevati), regem apium Col., aërem lituis Lucan., litteras Gell.; occ.: ango elisos oculos et guttur V. davim koga (za vrat), da mu stopijo oči iz votline, spuma elisa V. vbrizgana pena; pren. = pregnati: alicui animam el. Luc. ap. Non., Lucr., tussim Cels. ali morbum H., gemitum Sil., vocem, magnas sententias Q.

2. razbi(ja)ti, zdrobiti, zmečkati, streti, stisniti: caput, talos alicui Pl., caput pecudis saxo L., tempestate naves eliduntur C., ut ingens belua cognatos eliserit H., stipite victum elidere Cu., elidere draconem Plin., leonem Suet.; pesn.: eliso aëre pennis O.; poseb. o davljenju: Hercules manu elisit angues V. je zadavil, vincla galeae elidunt fauces O. drgnejo, tišče; od tod pesn.: animam elidite silvis O. zadušite; pren. uničiti, streti: poëtae nervos omnīs virtutis elidunt Ci., aegritudine elidi Ci. (v sl. act.).

emporschleudern metati/vreči kvišku; emporgeschleudert werden Wasser im Geysir: brizgati

entthronen vreči s prestola

ēvāllō -āre -āvī (—) (ē in vāllum) ven vreči: nos foras Varr. ap. Non.

exaedificō -āre -āvī -ātum

1. dograditi, (z)graditi, (se)zidati, (iz)delati: Vop., Capitolium gratis, navem, hunc mundum Ci., oppidum suā pecuniā C., cum domos atque villas cognoveris in urbium modum exaedificatas S., exaedificare templa deûm L., urbem, navigia Cu.; pren. = dovršiti (dovrševati): exaedificare suam incohatam ignaviam Pl. svoje malopridno življenje nadaljevati, ne gravere exaedificare id opus, quod instituisti Ci.

2. šalj. = iz hiše odpraviti, iz hiše vreči: exaedificavisset me ex his aedibus Pl.