Franja

отход m odhod; (hist.) odhod na sezonsko delo; vojaški umik;

призывник m vojaški obveznik, nabornik

призывной naboren; m vojaški obveznik, nabornik;
п. возраст čas nabora

служилое сословие (hist.) vojaški stan

стяг m

1. (poet.) vojaški prapor;
поднять с. на кого začeti vojno proti komu;

2. (prov.) kol, palica

фельдъегерь m vojaški sel

френч m vojaški suknjič z našitimi žepi

штрафник m vojaški kaznjenec

эшелон m vojaški oddelek, vod;
э. раненых vlak z ranjenci, transport ranjencev

addetto

A) agg.

1. dodeljen, pripadajoč:
funzionario addetto alla segreteria uslužbenec tajništva

2. določen, namenjen:
vagone addetto al trasporto delle merci vagon, namenjen prevozu blaga

B) m

1. uslužbenec

2. ataše:
addetto commerciale trgovinski ataše
addetto militare vojaški ataše
addetto culturale kulturni ataše
addetto stampa tiskovni ataše

adjoint, e [adžwɛ̃, t] adjectif prideljen; pomožen; masculin pomočnik, namestnik

directeur masculin, maire masculin adjoint pomočnik direktorja, župana (podžupan)
officier masculin adjoint vojaški pribočnik, adjutant
être adjoint à quelqu'un biti prideljen komu

admiral samostalnik
1. (vojaški čin) ▸ admirális, tengernagy
2. zoologija Vanessa atalanta (metulj) ▸ Atalanta-lepke, admirálislepke

aerodróm (-a) m aer. aerodromo, aeroporto:
civilni, vojaški aerodrom aeroporto civile, militare

aestīvus 3, adv. -ē (aestus, toda po pomenu naslonjeno na aestās) poleten (naspr. hībernus): sol V., Cu., Plin., Plin. iun., soles O., ignes Pr. vroči poletni dnevi, aura H., nox H., L., dies, tempora Ci., aestivos menses rei militari dare, hibernos iurisdictioni Ci., canis, ortus canis Tib., aves L. poletne ptice, ptice selivke, cauponarum aestiva animalia Plin. poletni mrčes, partes aest. ali signa aest. (na nebu) Lucr., pastiones Varr. planine (kamor se poleti goni živina na pašo), saltūs L. le poleti dostopni pašniki, aurum aest. (tudi aurum semestre) Iuv. zlati prstan (ki ga je v ces. dobi nosil navadno le pol leta službujoči vojaški tribun), aestiva castra T. poletni tabor (naspr. hiemalia), viaticati ... admodum aestive sumus Pl. = s potnino nismo kdove kako preskrbljeni; adv. iz acc. neutr.: aestivum tonat Iuv. poletno grmi. — Subst. aestīva -ōrum, n

1. (sc. castra, naspr. hīberna) poletni tabor: dum in aestivis essemus Ci. ep., aestiva sub tectis equitatūs L., isdem aestivis (legiones) habebantus T.; iron.: illa aestiva praetoris Ci. tabor razkošja; met. vojni pohod, vojna (starodavniki so se vojskovali navadno le poleti): aestivorum tempus S. za vojna podjetja ugoden čas, sub tempus aestivorum Hirt., superiora aestiva H. vojni pohod prejšnjega poletja, aestiva agere L., Cu., aestivis confectis Ci. ep., nulla ex trinis aestivis gratulatio Ci. po treh vojnih pohodih.

2. (sc. stabula, naspr. hīberna) poletne paše, staje, planine: Varr., Plin.; met. čreda na planinah: nec singula morbi corpora corripiunt, sed tota aestiva repente V. — Adv. aestīvō ob poletnem času, poleti: Ap.

Āfrānius 3 Afranij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. L. Afranius Lucij Afranij, pisec komedij okrog l. 110, izvrsten v šaljivi ljudski igri (fabula togata): Ci., Q., Suet., Afrani toga convenit Menandro H. (ker se je Afranij zgledoval po Menandru).

2. L. Afr., Lucij Afranij, Pompejev legat, konz. l. 60, po bitki pri Tapsu ujet in v neki vojaški vstaji ubit od Cezarjevih vojakov (po drugi razlagi je bil kot vojni ujetnik usmrčen na Cezarjevo povelje l. 46 v Hispaniji): Ci. ep., C., Vell. Od tod adj. Āfrāniānus 3 Afranijev: acies Auct. b. Hisp.; subst. Āfrāniānī -ōrum, m Afranijeva vojska: Auct. b. Hisp.

3. Afr. Burrus Afranij Bur, praefectus praetorio v času ces. Klavdija in Nerona, l. 63 po Kr. pa najbrž zastrupljen od Nerona: T., Suet.

4. Caia Afrania Gaja Afranija, žena senatorja Licinija Bukciona, ki je bila dovolj drzna, da se je tožarila pred pretorjem; zato je njeno ime preg. = drzna ženska: Val. Max., Ulp. (Dig.).

agregado moški spol agregat; dodeljen uradnik, atašé; ameriška španščina zakupnik, najemnik

agregado militar vojaški atašé

angusticlāvius -iī, m (angustus in clāvus) (vojaški tribun plebejskega stanu) z ozkim škrlatnim robom na tuniki (vojaški tribuni viteškega stanu so bili laticlavii): Suet.

aprilska vojna stalna zveza
zgodovina (vojaški spopad leta 1941) ▸ áprilisi háború [Jugoszlávia elleni támadás 1941-ben]

argot [argo] masculin argó, žargon, slang, familiarni jezik, ki ga govore v mejah določenega stanu ali poklica

argot militaire, scolaire vojaški, šolski argo
parler argot govoriti argo

Aristius 3 Aristij(ev), rim. rodovno ime,

1. M. Aristius Mark Aristij, vojaški tribun pod Cezarjem: C.

2. Aristius Fuscus Aristij Fusk, rim. dramatik, učen retor in slovničar, Horacijev prijatelj: H.