-
mȁloprešnjica ž (ek.) pravkar prinesena voda
-
mare -is, n (indoev. *mori, mōri; prim. sor. besede: kelt. mor = got. marei = stvnem. marī, merī = nem. Meer = sl. morje, sor. je morda tudi skr. maryādā morsko obrežje in gr. ἀ-μάρα jarek, vodovod)
1. (obzemeljsko, svetovno, vesoljno) morje, ocean (naspr. terra, ager): Enn., Pl., Ter., L., Plin., Lucr. idr., mari N. po (na) morju, m. profundum et immensum Ci., m. vastum atque apertum C., m. placidum, m. tumidum V., m. tumultuosum, m. ventosum H., m. nostrum C. naše = Sredozemsko, m. superum Ci. Zgornje = Jadransko, m. inferum Ci. Južno = Etrursko, m. externum C. Zunanje = Atlantsko, m. angustum N. morska ožina, maris pontus V. morska globina; z apoz. Oceanus: T., Mel., Amm., proximus mare [Oceanum] C. ali z atrib. adj. Oceanum: quam mare Oceanum … circumluit T. (drugi berejo Oceanus); pesn. metaf.: mare aëris Lucr. zračno morje, morje zraka = zrak, ozračje; pesn. pren. o trdosrčnežu: e mari natus Cat., Tib. ali: te mare genuit O. ali te saevae progenuere ferae aut mare O.; preg.: fundere aquas in mare O. vodo nositi v morje = kaj nepotrebnega delati, maria montesque polliceri S. zlate gore, hribe in doline obljubiti (obljubljati); v preg. sta prišli pozneje tudi rekli: maria omnia caelo miscere V. nebo in zemljo zmešati = grozovit vihar vzbuditi, in: mare caelo confundere Iuv. nebo in zemljo zmešati = poskusiti (poskušati) vse, kar je mogoče.
2. meton.
a) morska voda: vinum mari condire Plin., Chium (sc. vinum) maris expers H. nemešano (po drugih: spačeno, ki ni videlo morja).
b) barva morja, morska barva: Plin.
Opomba: Abl. sg. -ī, pesn. včasih tudi -e: Varr. fr., Lucr., Lact., éxiguúm plenó dé mare démat aquaé O.; nenavaden gen. pl. marum Naev. ap. Prisc.
-
marīnus 3 (mare) morski, iz morja: sal (naspr. fossicius) Varr., V., Cat., Cael., Q., marini terrenique umores Ci., Venus H. iz morja vzšla (rojena), morsus Plin. jedkost morske vode, canis Plin., Sen. ph. morski pes, tjulenj, purpura Vulg. pravi (morski) škrlat, iz čokatega volka (bagrenke) pridobljeni, navis Icti. (klas. navis maritima), deus Serv., marino rore deos coronare H. z rožmarinom; subst. marīna -ae, f (sc. aqua) morska voda: Porph.
-
Meerwasser, das, morska voda
-
melicrātum (mellicrātum) -ī, n (gr. μελίκρατον) z medom mešana voda, medena voda: Veg., Plin. Val. — Soobl. mellicrās, od tod obl. mellicrate: Plin. Val. — Po Isid. medica.
-
mella1 -ae, f (morda nam. mellea sc. aqua) medena voda: Pl., Col.
-
mill-race [mílreis] samostalnik
mlinščica, korito in voda za
-
minerale
A) m rudnina, mineral
B) agg. rudninski, mineralen:
acqua minerale mineralna voda
C) f pog. mineralna voda; steklenica mineralne vode
-
Mineralwasser, das, mineralna voda, slatina
-
míra m, ž miren človek, tiha voda: ispod -e devet đavola vire tiha voda globoko dere
-
Mittelwasser, das, srednji vodostaj, srednja voda
-
mlàkuša ž
1. mlakužnica, voda iz mlake
2. mlakuša zelenonoga zool. zelenonoga tukalica, Gallinula chloropus
-
mlakúžnica ž blatušina, voda iz kaljuge, lokve
-
močílo s
1. tekućina, tečnost za potapanje, močenje lana, konoplje
2. plštalina, baruština, zemljište gdje voda kao da pišti, polako bari iz zemije
3. močilo, rupa u kojoj se potapa, moči lan
-
močvírnica ž
1. barska voda, blatušina
2. močvarica (ptica)
3. bot. kalužđarka, Epipactis
-
mollēnte m stoječa voda (v mrtvici)
-
morníca ž morska voda
-
mouthwash [máuɵwɔš] samostalnik
medicina ustna voda
-
mulsus 3 (mel)
1. z medom pomešan, skuhan, zvarjen: aqua Col., Plin., Vulg. medena voda, lac Plin., acetum Plin. kisla medica; subst.
a) mulsum -ī, n (sc. vinum) medica: calix mulsi Ci., pocillum mulsi L., mulsum pauperis Mart.
b) mulsa -ae, f (sc. aqua) medena voda: Plin. Val.
2. sladek kot med, medenosladek: pirum Col. medenka, medenica; metaf.: dicta mulsa Pl. ljubke besede, mea mulsa Pl. (ljubkovalna beseda) moja sladka dušica (pupika).
-
Mundwasser, das, ustna voda