Franja

contentare

A) v. tr. (pres. contēnto) zadovoljiti, zadovoljevati; ugoditi komu:
è stato sempre contentato in tutti i suoi desideri vedno so mu ugodili vse želje

B) ➞ contentarsi v. rifl. (pres. mi contēnto) zadovoljiti, zadovoljevati se; biti zadovoljen
PREGOVORI: chi si contenta gode preg. zadovoljnežu je hitro zadosti

contubernālis -is, m, redk. f (cum in taberna)

1. v istem (vojaškem) šotoru bivajoč(a), sošotornik, šotorski tovariš, šotorska družica: Auct. b. Alx., Cu. idr., domi unā eruditi, militiae contubernales Ci. (v enem šotoru je bivalo 10 mož pod svojim desetnikom [decānus]), studia militum … adfectaverat … vetustissimum quemque militum nomine vocans ac … contubernales appellando T.

2. vojni tova-riš, sobojevnik, soborec; plemeniti mladi Rimljan je kot spremljevalec in prijatelj spremljal vojskovodjo ali pretorja (namestnika) v provinci in je bil vedno v njegovi bližini: Suet., Front., fuit in Creta postea c. Saturnini Ci., in Africam profectus est Q. Pompeio pro consule contubernalis Ci.; iron.: praeclarae contubernales Caelius ap. Q. vojne tovarišice (pravzaprav vlačuge v Antonijevem šotoru).

3. tovariš, kolega v državni upravi: ille Torquatus, cum esset meus contubernalis in consulatu Ci., Gellius, qui se illi contubernalem in consulatu fuisse narrabat Ci.

4. sploh tovariš, stalni družabnik, domači, hišni (mizni) prijatelj: accusatoribus contubernalibus traditus Ci., habuisses non hospitem, sed contubernalem Ci. ep., Arrius proximus est vicinus; immo ille quidem iam contubernalis Ci., ille meus in urbe, ille in secessu contubernalis Plin. iun.; iron.: c. Quirini Ci. ep. (o Cezarju, čigar kip je stal v Kvirinovem svetišču); occ. sostanovalec, sostanovalka, o možu in ženi, ki živita v divjem zakonu, poseb. o sužnjih in sužnjah, priležnik, priležnica: Col., Plin., Petr., Dig.; šalj.: illa nos volt … omnīs crucibus contubernalīs dari Pl. da nas vse s križem poročijo.

Opomba: Abl. sg. contubernale: Pomp. ap. Char., contubernalī: Macr., Dig.

conversation [-vɛrsasjɔ̃] féminin razgovor, pogovor; družabni pomenek; konverzacija

conversations secrètes, diplomatiques tajni, diplomatski pogovori
conversation internationale (téléphonie, télégraphie, télévision) mednarodni telefonski pogovor
conversation locale, urbaine krajeven (telefonski) pogovor
durée féminin de conversation trajanje (telefonskega) pogovora
avoir de la conversation (familier) imeti vedno kaj povedati; neprisiljeno, lahkotno govoriti
changer de conversation spremeniti, menjati témo pogovora, govoriti o čem drugem
entrer en conversation avec quelqu'un stopiti s kom v pogovor
il a fait les frais de la conversation samo o njem so govorili
lier conversation avec quelqu'un navezati pogovor s kom
la conversation commence à languir pogovor začne zastajati
la conversation tourne, roule sur pogovor se suče o

conviction [kənvíkšən] samostalnik
dokazilo krivde; obsodba; prepričanje, prepričanost

to carry conviction prepričati
open to conviction ki se da prepričati
by conviction po prepričanju
the conviction grows on me vedno bolj sem prepričan
prior conviction poprejšnja kaznovanost

cōpia -ae, f (iz coopia: cum in ops, prim. inopia)

1. obilica, obilnost, obilje, obilna zaloga, vse polno česa; v sg. s partitivnim gen.: Dig., agri frugum, pecuniae, vectigalium, rerum omnium Ci., ferramentorum, frumenti, pabuli, eius rei (sc. pabuli) C., lactis pressi V. zaloga sira, lymphae H., rei frumentariae T., aliarum rerum copiā abundare Cu. obilovati z drugimi rečmi; abs.: locum domicilio ex magna copia (sc. locorum) deligere C., copia mala H. prenapolnjenost (želodca); redk. s subjektnim gen.: omnis c. narium H. obilica vsega, kar prija nosu (= vse dišeče rastline in cvetke); occ. obilica = preobilica (preobilnost), bogastvo, premoženje: postremo copia cum egestate confligit Ci., avaritia semper infinita, insatiabilis est, neque copiā neque inopiā minuitur S., bonam copiam eiurare Ci. ep. (jur. o človeku, ki prisega [je prisegel], da ni zmožen plačevanja), s prisego dokopati se do pravice revežev, quae cuique est copia V. kolikor vsak premore; pogosto pro copia po meri premoženja, po moči, po premoženju: Ca., Pl., pro rei copia S., pro temporis huius copia L. kolikor je dopuščal ta čas, pro copia cuiusque Cu.

2. v pl. occ.
a) živila, živež, zaloge: Plin. iun., exercitum Cn. Domiti suis tectis et copiis sustentavit Ci. je imel pod streho in mu dajal hrano, domesticis copiis adornare convivium Ci., alere se eorum copiis C., Tusculanus ager opimus copiis L.
b) voj. vojne zaloge, živež za vojake, dovoz, „proviant“: copias Dyrrhachii comparare C., cum frumentum copiaeque aliae … suppeterent L., inops copiarum hostis Vell., copias in castra convehere T., peditem copiis onerare T.
c) denarna sredstva, denarna zaloga, denar, novci, bogastvo, imovitost, premoženje, blagostanje, blaginja: Philodamus copiis facile princeps Lampsacenorum Ci., senatores copiis rei familiaris locupletes et pecuniosi Ci., conferre suas copias in provinciam Ci. svoj denar v provinci naložiti, Sicilia florebat opibus et copiis Ci. je cvetela v moči in bogastvu, suppetunt cotidianis sumptibus copiae Ci., tu civem perditum Gallorum copiis instrues? Ci., copias Gallorum adamasse C., genere et copiis amplissimus C., rex genere, famā atque copiis potens S., c. domesticae L., moritur copiis familiaribus tam exiguis, ut funeri sumptus deesset L.
č) gradivo: exiguitas copiarum, id est, marmoris, materiae reliquarumque rerum, quae parantur Vitr.

3. pren.
a) (o bitjih) množica, množina, (obilno) število: c. meretricum Pl., ex amicorum atque hospitum copia (cognitorem) eligere Ci., virorum fortium atque innocentium tanta c. Ci., c. principum C., remigum gubernatorumque magna c. C., c. necessariorum S., latrones … , quorum in ea religione magna c. erat S., sociorum atque civium c. S., c. procorum O., honestorum Suet.; v stiku abs.: est tibi ex iis, qui adsunt, bella copia Ci. imaš jih (namreč pametnih ljudi) lepo število; occ. poseb. voj. (redk.) v sg. tolpa, četa, krdelo, moštvo: Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp., c. sociûm Acc. fr., omnis armatorum c. Ci. ep., eā copiā, quam secum eduxit, se hanc civitatem oppressurum arbitratur Ci., pedites … , quos ex omni copia singuli singulos … delegerant C., augebatur illis copia C. moštvo se jim je pomnožilo, dobivali so okrepitev (pomoč), nequaquam pari latronum manu et copia C., ex copia militum S., Catilina ex omni copia … duas legiones instituit S., quae sit me circum copia, lustro V., c. Teucrûm V.; pogosto v pl. (vojaške) čete, (vojaška) krdela, vojna moč, vojska: magnas copias hostium fudit Ci., ab hoc rege adiuti sumus et equitatu et pedestribus copiis Ci., urbem vi copiisque capere Ci. v naskoku z vojaškimi četami zavzeti, cum tantis copiis N. s tako številnimi četami, abundare omni genere copiarum, deducere suas copias in campum Marathona N., terrestres urbiumque copiae C. čete na kopnem in v posadkah, parvae c. Hirt., c. navales N., L., maritimae Cu., copias magnas cogere C., copias armare, parare S.; pren.: copias eloquentiae ponere in medio Q.
b) (o abstr. pojmih) množica, obilica, obilje: in magna copia rerum (snovi) S., c. argumentorum Lucr., abundare debet orator exemplorum copiā Q., c. legum, responsorum Q., litterarum Val. Max. obilje znanja, obilno znanje; poseb. kot lastnost pisateljev, govornikov in govora: rerum copia verborum copiam gignit Ci. obilica snovi (misli) poraja obilico besed, copiam sententiarum atque verborum perspexistis Ci., copia verborum sic paratur Q., c. dicendi ali orationis Ci., Q. ali sermonis ali scribendi Ci. obilje (bogastvo) v govoru, v pisavi, larga … semper tibi copia fandi V. vedno ti obilno teče gladka beseda, c. inveniendi ali inventionis Q.; occ. α) obilje (obilnost) v govoru, zgovornost: (Periclis) ubertas et copia Ci., materies digna facultate et copiā tuā Ci. ep., c. Platonis, Senecae Q. β) obilnost znanja, obilno znanje, mnogovednost: Aristoteles, vir summo ingenio, scientiā (vednosti), copiā Ci., nec ipse Aristoteles admirabili quadam scientia et copia ceterorum studia restinxit Ci., huius virtutem in scribendo et copiam repetere Ci.
c) met. možnost, prilika, priložnost, dopustitev, pripustitev, moč, vpliv: aliam copiam quaerere Ter. drugo priožnost (za ljubezen) iskati. V zvezi α) z esse: at populo Romano numquam ea copia fuit S. ni imel nikdar te sreče; z objektnim gen.: alicui copia est somni L. more spati kdo, Pharnabazi copiam fore Cu. da bo možno s Farnabazom govoriti; z gen. gerundii ali gerundivi: ab Hispanis materiam emundi aut mutandi copia non est S. ni mogoče kupiti ali … , est alicui copia dimicandi cum hoste L., quia tui videndi copia est Pl., copia placandi sit modo parva tui O., Adherbalis appellandi copia non fuit S.; z inf.: quibus in otio … vivere copia fuit S.; z ut: apud patrem tua amica tecum sine metu ut sit copiast Ter. β) s facere: facere alicui alicuius conveniundi copiam Pl. omogočiti komu sestanek s kom, novarum (sc. fabularum) qui spectandi faciunt copiam Ter., facere alicui copiam alicuius (puellae) Ter. nakloniti komu deklico, facere alicui consilii sui copiam Ci. nasveta iščočemu biti dostopen , facere alicui copiam frumenti C. koga z žitom preskrbeti, pugnandi copiam facere S. spustiti se v bitko, facere alicui copiam scientiae suae Plin. iun.; v pass.: si eadem illi copia fieret S., ab hoste copia pugnandi fit S., copia pugnae fit (sc. ab hoste) L.; s qui in cj.: non redderes … nec qui deterior esset faceres copiam Pl.; tako tudi efficere alicui copiam z ut: huic amanti ac Philocomasio hanc ecficiamus copiam, ut hic eam abducat Pl. γ) z dare: date copiam crescendi Ter., postquam … data copia fandi V. je bilo dovoljeno govoriti, copia pugnae datur V. priložnost … se (po)nudi, modo copia detur O. ko bi se le priložnost ponudila = ko bi ga le dobil v pest, senatūs copiam dare T. pred senat pustiti; z inf.: nec te … adfari … miserae data copia matri V. in ni se omogočilo … materi, da bi te nagovorila, simul ac fessis dederit fors copiam Achivis urbis … solvere vincla Cat. δ) s habere: quoniam Iugurthae copiam haberet S. ker ima priložnost prijeti Jugurto, ker ima moč do Jugurte, habere tum magnam copiam societatis amicitiaeque coniugendae S. velik vpliv imeti na … Redk. ex copia, pro rei copia, ex copia rerum S. po možnosti, po okoliščinah, okoliščinam primerno.

4. pooseb. Cōpia -ae, f Kopija, Obilica, boginja obilnosti kakor Abundantia: Pl., aurea fruges Italiae pleno defundit Copia cornu H., apparetque beata pleno Copia cornu H. (prim.: hic tibi copia [po drugih Copia] manabit ad plenum benigno ruris honorum opulenta cornu H.), divesque meo Bona Copia cornu est O.

coq [kɔk] masculin petelin; samec; petelin na strehi; (ladijski) kuhar

coq de bruyère divji petelin
coq de combat petelin za petelinji dvoboj
coq faisan fazan samec
coq gaulois galski petelin (francoski narodni simbol)
coq d'Inde puran
coq de marais leščarka
coq du village (figuré) edini moški v ženski družbi; od žensk občudovan moški
au chant du coq ob petelinjem petju
combat masculin de coq petelinji boj
maître-coq glavni kuhar
fier comme un coq ošaben ko pav
poids masculin coq (boksanje) petelinja kategorija boksarjev (52-53 kg)
rouge comme un coq rdeč ko kuhan rak
avoir des jambes de coq (figuré) imeti noge kot vrabec, suhe noge
être heureux comme un coq en pâte živeti v obilju, biti razvajen
faire des coqs ne nehati s pripovedovanjem, vedno kaj novega vedeti

cordonnier [-dɔnje] masculin čevljar

maître masculin cordonnier čevljarski mojster
les cordonniers sont toujours les plus mal chaussés kovačeva kobila je vedno bosa

cōs, cōtis, f (prim. catus) brus, osla: Plin., Q., Icti., cotem novaculā posse praecidi Ci., „hoc animo agitavi“, inquit, „te novaculā cotem discissurum … “; tum illum haud cunctanter discidisse cotem ferunt L., subigunt in cote secures V.; pren.: ipsam iracundiam fortitudinis quasi cotem esse dicebant Ci., Cupido, semper ardentes acuens sagittas cote cruentā H. ki vedno brusi svoje žgoče puščice ob krvavečih človeških srcih, cote virtutis suae ferrum acuere Fl.

couple¹ [kʌ́pl] samostalnik
par, dvojica; zakonca, zaljubljenca; povezka psov

a couple of nekaj, par, dva
to hunt in couples vedno skupaj tičati

cousu, e [kuzü] adjectif sešit; pokrit (de z); brezast; familier zelo mršav, tanek

cousu main ročno šivan
cousu à la selle kot pribit na sedlu
cousu de petite vérole kozav
joues féminin pluriel cousues upadla lica
être cousu d'or plavati v zlatu, biti zelo bogat
être cousu aux jupes de sa mère vedno se držati matere za krilo

couvrir* [kuvrir] verbe transitif pokriti, prikriti, pokrivati, zakrivati; pogrniti; odeti; zaviti v, prevleči; pooblačiti; obsuti; kriti, varovati (de pred); opravičiti, zagovarjati; prehoditi (prevoziti, preleteti itd) razdaljo; staviti višjo ponudbo (na dražbi); zaskočiti

se couvrir po-, zakriti se; ščititi se (de z); izgovarjati se; (po)oblačiti se (nebo)
couvrir 50 kilomètres prevoziti 50 km
couvrir de ses ailes (figuré) vzeti pod svoje okrilje
couvrir de boue, de fange (figuré) oblatiti
couvrir d'éloges, de fleurs obsuti s pohvalami, s cvetjem
ce chef couvre toujours ses subordonnés ta šef vedno krije svoje podrejene
couvrir une enchère staviti višjo ponudbo pri dražbi
couvrir quelqu'un de frais komu kriti, povrniti stroške
couvrir les frais de production kriti produkcijske stroške
couvrir son jeu ne si pustiti gledati v karte
couvrir d'or odtehtati z zlatom
(se) couvrir de ridicule, de honte osmešiti (se), osramotiti (se)
se couvrir de sang omadeževati se s krvjo
couvrir les yeux à quelqu'un (figuré) slepiti koga, metati mu pesek v oči
le taureau couvre la vache bik zaskoči kravo

croître* [krwatrə] verbe intransitif rasti; razvijati se; uspevati; naraščati

les jours croissent dnevi se daljšajo
mauvaise herbe croît toujours (proverbe) kopriva ne pozebe
ne faire que croître et embellir vedno večji in lepši postajati; figuré krasno uspevati
croître en beauté z rastjo postati lepši
croître comme un champignon rasti ko goba, zelo hitro rasti
la jonte des neiges jait croître les rivières zaradi kopnenja snega naraščajo reke; verbe transitif, vieilli (po)večati

cual

el cual, la cual, lo cual kateri -a -o; ki; kot, kakor, tako kot
respeto al cual glede katerega
la razón por la cual razlog, zaradi katerega
casos cuales ocurren a menudo primeri, kot se često dogajajo
por lo cual, por cual motivo zaradi česar
cual... cual... eden ... drugi; ta ... oni
cual más, cual menos eden več, drugi manj; vsak po svojih zmožnostih
cual o cual, tal cual tu pa tam eden, nekateri (maloštevilni)
a cual más (y mejor) vedno eden več ko drugi; (kot) za stavo
tal cual tako tako
tal cual lo digo tako, kot pravim
sea cual fuera naj bo, kot hoče
cual si (= como si) kot da
cual si no lo supiera kot da (on) tega ne bi vedel

cuento moški spol pripovedka, pravljica; dolga, zapletena zgodba; (ob)račun; milijon; šala, burka, smešnica; klepetanje, opravljanje, čenče; pričkanje

cuento de cuentos bilijon; dolgovezna zgodba
cuento de hadas pravljica
cuento chino stare babje čenče, laž, raca
el cuento de nunca acabar zgodba brez konca in kraja
cuento popular, cuento nacional narodna pravljica
a cuento o pravem času; pri roki; pripraven
al fin del cuento končno
en cuento de namesto
en todo cuento na vsak način
para fin de cuento končno, nazadnje
sin cuento neštevilen
¡siempre el mismo cuento! vedno ista (stara) pesem!
aplicar el cuento nauk črpati (iz)
estar a cuento prijati, ugajati; prav priti
es cuento largo to je dolga zgodba
ése es el cuento, ahí está el cuento v tem grmu tiči zajec
¡es mucho cuento! to je mnogo! to je prevelika zahteva!
sabe su cuento on se razume na to
no tener cuento biti neštevilen, brezkončen
traer a cuento omeniti, na tapeto prinesti
venir a cuento prav priti
cuentos picarescos, cuentos verdes opolzke pripovedke
¡déjese V. de cuentos! pustite govoričenje! k stvari!
¡no me vengas con cuentos! pusti nekoristno govoričenje! to pripoveduj komu drugemu!
son cuentos chinos par mí to mi je španska vas
todo eso son cuentos vse to so samo čenče

cuimodī (= cuiusmodī, iz gen. sg. pron. quis: cuius [vulg. cu͡is] in gen. sg. subst. modus; gen. cuius [cu͡is] je izgubil pred gen. modi svoj končni s) kakšen, kak; večkrat pri Gell., toda vedno z inačico cuiusmodi ali cuicuimodi, npr.: sed … cuimodi fuerit pugna decertatum.

čepéti to squat; to cower; to crouch

po turško čepéti to squat tailor-fashion
vedno čepí doma he is a stay-at-home, he never stirs out of the house

čepéti estar en cuclillas; acuclillarse

vedno doma čepeti estar siempre metido en casa; ser muy casero

damping samostalnik
(prodajanje pod ceno) ▸ dömpingNa vsakem trgu je treba imeti merila za ugotavljanje in preprečevanje dampinga, monopolov in kartelov. ▸ Minden piacon feltételrendszert kell biztosítani a dömping, a monopólium és a kartellek felismerésére és megakadályozása.
Prodaja blaga pod ceno ni vedno povezana samo z dampingom ali nelojalno konkurenco. ▸ Az áru áron aluli értékesítése nincs mindig kapcsolatban csakis a dömpinggel vagy a tisztességtelen versennyel .
Cene se nižajo in damping je močno zakoreninjen. ▸ Esnek az árak, fokozódott a dömping.
Povezane iztočnice: davčni damping, plačni damping, socialni damping

dandanes prislov
(v današnjem času) ▸ manapság
Kaj točno se je zgodilo, še dandanes ni povsem pojasnjeno. ▸ Hogy pontosan mi történt, mind a mai napig nem teljesen világos.
Ker je dandanes veliko ljudi s prekomerno težo, se jih veliko odloči za dieto. ▸ Mivel manapság sokan túlsúlyosak, sokan a fogyókúra mellett döntenek.
Dandanes se nam zdi precej nenavadno, da so poletne olimpijade nekoč organizirali jeseni. ▸ Manapság elég furcsának tűnik, hogy valamikor a nyári olimpiai játékokat ősszel rendezték.
Dandanes, v dobi računalnikov in informacijske revolucije, je kapital še vedno zelo pomemben proizvodni dejavnik. ▸ Manapság, a számítógépek és az információs forradalom korában a tőke még mindig nagyon fontos termelési tényező.

dar* dati, podariti; posvetiti; izročiti, podeliti, donašati; prirediti; povzročiti; biti; voditi (pot); dati slutiti, pomemben biti

dar aviso (para desalojar el piso) odpovedati (stanovanje)
dar un banquete dati (prirediti) banket
dar batalla spustiti se v bitko, bojevati se
dar celos a alg. ljubosumnost v kom zbuditi
dar compasión sočutje zbuditi
dar conocimiento de a. obvestiti, sporočiti o
dar crédito verjeti
dar a crédito na kredit dati
dar los días dober dan voščiti, pozdraviti
dar diente con diente šklepetati z zobmi
dar el golpe napraviti odločilni korak
dar hora določiti uro (za sestanek)
dar la hora bíti ure
dar importancia pripisovati važnost; za važno imeti
dar lástima sočutje zbuditi
dar miedo prestrašiti
dar muestras de pokazati; izkazati se (kot); dokazati
dar una paliza pretepsti
dar un paseo na sprehod iti
dar los primeros pasos prve korake napraviti
dar permiso dovoliti
dar el pésame izraziti svoje sožalje
dar pie dati povod; privesti
dar prisa a alg. siliti v koga
darsela a uno con queso komu jo (grdó) zagosti
dar risa v smeh spraviti
dar el sí reči da, privoliti
dar valor (a) dati (na kaj), paziti na
dar vueltas vrteti se; sem in tja hoditi
no hay que darle vueltas je že tako; stvar se ne da spremeniti
dar una vuelta iti na sprehod
darsela a uno opehariti koga, prekaniti, oslepariti
no dar una ničesar ne napraviti, popolnoma nesposoben biti
¡dale (que dale)!; ¡dale que le da(rá)s!; ¡dale bola! to je že nevzdržno! vedno ista pesem!
darlas de inocente nedolžnega se napraviti
ahí me las den todas kaj se vse to mene tiče?
donde las dan, las toman kakor ti meni, tako jaz tebi
¡qué más da! to je vseeno! nič za to!
dar que decir (hablar) dati povod za govorice, veliko pozornost zbuditi
dar que hacer (a) komu nevšečnosti povzročiti
dar abajo strmoglaviti, pasti
las tres están al dar točno tri je ura
dar bien (mal) srečo (smolo) imeti v igri
a mal dar v najslabšem primeru
de donde diere na slepo
dar un abrazo objeti
dar cabezadas kinkati (v spanju)
dar caza a preganjati, zasledovati koga
dar cuerda al reloj naviti uro
dar culpa (a) obdolžiti
dar la enhorabuena, dar de parabien (a) komu čestitati
dar fin končati
dar gracias zahvaliti se
dar guerra (a) vojskovati se (z)
dar gusto ugajati, všeč biti
dar horror, dar miedo, dar susto (a) prestrašiti
me da lástima pomilujem (obžalujem) ga, žal mi ga je
dar muerte usmrtiti, ubiti
dar palmadas ploskati
dar parte sporočiti, naznaniti
dar un portazo zaloputniti z vrati
dar rabia raztogotiti
dar saltos poskakovati
dar suspiros zdihovati
dar (un) traspiés opoteči se; spotakniti se
dar voces vpiti
dar media vuelta obrniti se
dar una zambullida potopiti se
dar al caballo spodbosti konja
dar a conocer objaviti, naznaniti
dar a entender dati razumeti, namigniti
dar a fiado posoditi
dar a luz roditi; na svetlo dati
dar de barniz lakirati, prevleči s firnežem, prepleskati
dar de baja odpustiti (npr. iz bolnice); odpovedati (časopis)
dar de bofetanes oklofutati
dar de puñetazas s pestmi bíti
dar en el blanco zadeti cilj
dar en blando na nobeno oviro ne naleteti
dar en la celada v zasedo pasti
dar en un error pasti v zmoto
dar en lo vivo v živo zadeti
el sol me da en la cara sonce mi sije v obraz
dar entre los ladrones pasti v roke razbojnikov
darse vdati se, predati se; posvetiti se; izdajati se za; rasti, uspevati
darse mucho aire prevzetovati
darse buena vida privoščiti si lepo življenje
darse un hartazgo pošteno (do sitega) se najesti
darse maña (po)truditi se
darse prisa (po)hiteti
no darse por ofendido ne se kazati razžaljenega
se dan casos so primeri, da; dogaja se, da
¡tanto se me da! to mi je vseeno!
¿qué se da? kaj se predvaja (daje, igra)?
¡date! vdaj se!
darse por vencido priznati se za premaganega; uvideti svojo napako