Franja

prȅdovōljan -ljna -o več kot zadosten

prȅdovōljno prisl. več kot dovolj

prȅkodūžan -žna -o več kot dolžnost veleva: prekodužan rad

preponderate [pripɔ́ndəreit] neprehodni glagol
več tehtati, prevesiti, imeti premoč (over)

pretèžnijī -ā -ē veljavnejši, več vreden: čast je -a od novca

prō-pendeō -ēre -pendī -pēnsum

1. (naprej ali dol) viseti, majati se: herba propendens ex ramis Plin., propendentes aures Col. klapajoča (klápava, klápasta, povešena, ohlapna), caro propendebat adeo, ut … Suet.

2. pretehtati, pretezati, več tehtati, imeti večjo težo: tantum propendere illam lancem boni putat, ut … Ci., nec dependes nec propendes Pl. ne visiš niti dol niti naprej = ne tehtaš niti manj niti več.

3. metaf.
a) pretehtati = premagovati, več premoči, več zmoči: bona propendent Ci.
b) nagniti (nagibati) se kam: quo impellimus, inclinant atque propendent (sc. animi iudicum) Ci., inclinatione voluntatis in nos propendet Ci. — Od tod adj. pt. pf. prōpēnsus 3, adv. -ē

1. viseč: propenso sesquipede Pr.

2. metaf.
a) pretežen, pretehta(va)joč, têžek (težák), važen, večjo težo imajoč: Pl., id fit propensius Ci.
b) nagibajoč se, bližajoč se: disputatio ad veritatis similitudinem propensior Ci.
c) nagnjen k čemu, nagibajoč se k čemu, naklonjen čemu, (rado)voljen (voljan): Auct. b. Alx., Val. Max. idr., si quis est ad voluptates propensior Ci., vir paulo ad lenitatem propensior Ci., propensus favor O., propensior pro Alexandro Iust., hanc concordiam propense esse factam Lentulus ap. Ci. ep., propensius facere L., propensius laudare Ap.

pȑskalica ž med. rana, ki se hkrati na več mestih odpre

pujar več ponuditi, dražiti (na dražbi)

quantus 3 (nam. *quām-tus; osnovna obl. *quām-to iz quam)

1. vprašalno kolik?, kolikšen?, koliko?, kak?; v neodvisnem vprašanju: Pr., Ap., Eccl. idr. pozni pisci, Iovem quanto honore fuisse arbitramini? Ci.; v vzkliku: Enn. ap. Non., H., Val. Fl., Sen. rh. idr., quantos acervos scelerum reperietis! Ci.; v neodvisnem vprašanju: Acc. ap. Prisc., Pac. ap. Non., Ter., C., L. idr., cum ipsa pecunia numero ac summā suā, quanta fuerit, ostendat Ci., testimonium daret, quantā sanctitate bellum gessisset H. Subst. quantum -ī, n (poseb. v acc.) koliko?; neodvisno: quantum dedit? Ci.; v vzkliku: quantum terroris iniecit! Ci.; odvisno: constituit, quantum pecuniae quaeque civitas daret N.; quanto opere, gl. quantopere; adv.: quantum mutatus ab illo Hectore! V. kako zelo, quantum in sinu filiae flevit! Sen. ph.; v gen. pretii quantī kako drago?, po čem?, koliko (velja, stane)?, kako zelo?; neodvisno: quanti emit? Ter., hoc quanti putas esse? Ci.; odvisno: Q., Iuv., ede mihi, scriptum quanti emeris Ci., cum scias, quanti Tulliam faciam Ci.; v abl. mensurae quantō (za) koliko?, koliko več?, kako zelo (močno)?; neodvisno: quanto sapientius nostri maiores fecerunt? Ci.; v vzkliku: quanto levior est adclamatio! Ci.; odvisno: cognitum est, quanto antestaret eloquentia innocentiae N.; v nom. quantum (kot vzklik) kako važno!: quantum est, quod fata tenentur! Lucan.; occ. kako majhen (neznaten)?, kako malo? (neodvisno, odvisno in v vzkliku): Pl., L., T., Lucan., enim quantum hic operis fiat paenitet! Ter., quae qualiacumque in me sunt (me enim ipsum paenitet quanta sint) … Ci., quantum est, quod desit in istis ad plenum facinus! O., neque iam, quid existimetis de illo, sed quantum audeatis, vereor S. fr., quanti … civitas aestimanda est, ex quā sapientes pelluntur? Ci., legatorum verba quanti fecerit, pericula mea declarant S., quantus sit Dossennus H. kako slab, kako malo vreden.

2. relat. kolikršen, kolikor, kakor; večinoma nanašajoč se na determinativni tantus (tam): L., V., Val. Max. idr., est tanta in te auctoritas, quanta debet Ci., cum tantis copiis, quantas nemo habuit N.; brez determinacije: quantus non umquam antea exercitus ad Sutrium venit L. tolikšna vojska, kolikršna še nikoli prej, (sc. crocodilus) parit ova, quanta anseres … Plin., qualis quantusque … Polyphemus … , centum alii (pesn. = tales tantique centum alii) … Cyclopes … errant! V., acta est per lacrimas nox mihi, quanta fuit O. kakor je bila dolga, prejokala sem vso dolgo noč, ut acciperent … pecuniam, quantam vellent Ci., oculis spatium emensus, quantum satis hastae V. kolikor ga zadostuje za met kopja; quanto opere, gl. quantopere. Od tod (kakor quam) pri posse in superl.; popolno: tanta est inter eos, quanta maxima esse potest morum distantia Ci. tolikšen, kolikršen le more biti; skrajšano (brez determinativa): consul quantis maximis itineribus poterat ad collegam ducebat L. v kar najhitrejših pohodih, quanto maximo cursu posset Cu., genu femur Postumius quantā maxime poterat vi perculit L. s kar največjo močjo; quantus quantus = quantuscumque: Pl., quanta quanta haec mea paupertas est Ter. Subst. quantum -ī, n kolikor = kolikršna množica, kolikršna razdalja, kolikršen prostor, kolikršen kos (ceste) idr.: cum rei familiari tantum operae daret, quantum deberet N., tantum patebat, quantum loci acies occupabat C. tako daleč kakor; brez determinativa: quantum est hominum optime optimorum Pl. kolikor je … , ut illum di immortales omnes deaeque, quantum est (kolikor jih je), perduint Pl., illis, quantum importunitatis habent (pri tolikšni njihovi predrznosti), parum est impune male fecisse S., si plus edidisset, quam quantum natum esset Ci.; od tod v vrinjenih stavkih: quantum audio (intellego) ali quantum ego intellegere possum Ter., quantum ego sentio ali quantum ego opinione auguror Ci.; nadalje: quantum in me (te) est Ci. kolikor je na meni (tebi), kolikor se mene (tebe) tiče, kolikor je od mene (tebe) odvisno, quantum ad eum (sc. attinet) T. kolikor se tiče njega, glede … , z ozirom nanj, glede (zaradi) njega; tako tudi: quantum ad Pirithoum, Phaedra pudica fuit O., quantum ad Iudaeos T., notum ignotumque, quantum ad ius hospitis, nemo discernit T., nihil, quantum ad ipsas virtutes Sen. ph.; in quantum (gr. ἐς ὅσον) (v) kolikor: Q., Plin. iun. idr., matrona prodeat in tantum ornata, in quantum ne immunda sit Sen. rh. le toliko okrašena, (kolikor ni =) da ni … , in quantum satis erat T., in quantum quaeque secuta est, traxit O.; poseb. gen. pretii quanti kakor drago (tako drago … kakor), po čemer, po kolikor: id, quanti aestimabat, tanti vendidit Ci., tanti fuit, quanti iste aestimavit Ci., quanti locaverint, tantam pecuniam redemptori solvendam Ci.; quanti quanti kakor koli (kakor si bodi) drago, kakor drago, kakor si bodi drago, po čemer koli: sed quanti quanti, bene emitur, quod necesse est Ci. ep.; abl. mensurae quantō (pri komp. in komparativnih pojmih) (za) kolikor ((za) toliko … kolikor), toli … koli: Acc. ap. Macr., Acc. ap. Non., Ca. fr., H., Col. idr., Hannibalem tanto praestitisse ceteros imperatores prudentiā, quanto populus Romanus antecedat fortitudine cunctas nationes N.; quanto … tanto (= quo … eo) čim … tem; tudi: quanto gravior erat oppugnatio, tanto crebriores litterae mittebantur C., tudi: quanto longius ab urbe hostium abscederent, eo solutiore curā L., quanto mage … tam magis Lucr.; brez tanto: Col., segnius secuturam, quanto longius L.; quanto pred poz. pogosto pri T.: quanto inopina (sc. magis), tanto maiora, quanto ignota barbaris, tanto laetiora; abs.: fuit dux Cassius melior, quanto vir Brutus Vell.; quanto … tanto abs. (brez komp.): quanto Grypos abnuit, tanto soror muliebri pertinaciā accenditur Iust.; podobno: tanto silva sub hac, silvā quanto fuit herba sub omni O.; acc. n. adv. quantum kolikor: utrique rei occuram, quantum potero N., quantum tigna distabant C., legiones in naves imposuit, quantum navium facultatem habebat C., quantum per commodum rei publicae fieri posset L.; od tod pogosto (= quam) s superl. (ki ga krepi) pri possum: Sen. ph., Cels. idr., quantum maxime accelerare poterat L. kakor hitro je le mogel, kar najhitreje; elipt. (brez superl.) = quam primum prej ko mogoče, čim hitreje (prej): Ci. ep., Ter.; v istem pomenu tudi: quantum potest Kom., Auct. b. Afr., Lact. idr., quantum pote Kom., quantum potis Pl.; kot vrivek: ea, quantum potui (sc. facere), feci Ci. sem storil po svojih močeh; tako tudi: is mihi suadet nuptias, quantum queam, ut maturem Ter. kolikor le mogoče.

quis-quis, (quae-quae), quid-quid, priličeno quic-quid, pron. relativum (klas. skoraj vselej z glag. v ind.)

1. subst. kdor koli (kdorkoli), kar koli (karkoli), kdor si bodi (kdorsibodi), vsak(do), ki (v pl. vsi, ki), vse, kar: Pl., Ter., V., H. idr., quīsquis est … de liberis Ci., quicquid tu contra dixeris Ci., quidquid est Pl. naj bo iz tega, kar hoče; z glag. v pl.: quisquis ubique, viri, dociles advertite mentes O.; z gen.: deorum quisquis amicior Afris H.; poseb. neutr. z gen. = kolikor: L., Col., Q. idr., quidquid naviûm habebat C., quidquid caelati argenti fuit Ci., quidquid cibi sumpsi N., deorum quidquid regit terras H. vsi bogovi, ki … ; adv. acc. quidquid = (za) kolikor, čim dalj(e), čim več: quidquid ab urbe longius proferent arma L., quidquid progredior L., quidquid amare patrem videntur Gell. kolikor tudi, quidquid (= quantum) amas Cat., omnia venibunt, quiqui (za kolikor koli, po čemer koli) licebunt, praesenti pecuniā Pl.

2. adj.
a) kateri si bodi (katerisibodi), kateri koli (katerikoli), kar prvi, kakršen koli, klas. le abl. sg. v zvezah quoquo modo kakor koli (kakorkoli), na vsak način, po vsakem, vsekakor: quoquo animo, consilio, tempore: quoquo modo se res habeat Ci. ep. bodi temu kakor koli, quoquo animo fecit Ci., quoquo tempore fuerit Ci. ep.; neklas. (poseb. od L. naprej) tudi v drugih sklonih: Plin., quisquis homo huc venerit Pl., quemquem hominem attigerit Pl., quisquis erit vitae color H., quisquis honos tumuli est V., liberos suos quibusquibus Romanis mancipio dabant L.; celo: quāquā de re locuti T.; neklas. se uporablja tudi neutr. quidquid adj.: suum quidquid genus serito Ca., quidquid tibi nomen est Pl., quidquid solamen humandi est V.; klas. pa je gen. cuicui v zvezi cuicuimodi (gl. tudi to besedo).
b) = quisque: in suo quisquis gradu L., ubi quidquid obiectum est L., quocumque in loco quisquis est Ci., quisquis amores aut metuat aut experietur amaros V., si quid a quoquo eorum furtum factum esse dicetur Ulp. (Dig.). — Quisquis kot fem.: mulier quisquis es Pl., quisquis es, mea mulier Caecil. ap. Non. — Od tod adv. abl.
a) quāquā koder le, kjer le, kamor le: Ap., Suet., Amm. idr., quaqua tangit Pl., quaqua incedit Pl.; quaqua versus na vse strani, vsepovsod: convalles … quaqua versus repositae Ap.
b) quōquō kamor koli (kamorkoli), kamor le: quoquo venias Pl., quoquo se verterint Ci.; z gen.: quoquo gentium Pl. ali quoquo terrarum Ter. povsod po svetu.

Opomba: Poleg quisquis in quidquid je bolj ali manj v rabi le abl. quōquō (gl. zgoraj); obl. quīquī, quāquā, quibusquibus so redke in neklas.

rançonner [rɑ̃sɔne] verbe transitif, vieilli predlagati izpustitev proti odkupnini; zahtevati odkupnino (quelqu'un od koga); zahtevati več, kot bi smeli, izkoriščati; izsiljevati

les brigands ont rançonné ies voyageurs banditi so zahtevali odkupnino od potnikov
rançonner les clients prodajati odjemalcem po pretiranih cenah, odirati odjemalce

rassis, e [rasi, z] adjectif uležan, ne več svež; figuré umirjen, miren, premišljen, uravnovešen

du pain rassis star, ne več svež kruh

refuser [rəfüze] verbe transitif odkloniti, ne sprejeti, odbiti, zavrniti, ne priznati, odreči, vreči (un candidat kandidata na izpitu); technique ne (hoteti) več delovati, funkcionirati

se refuser odkloniti, braniti se (à faire quelque chose kaj napraviti); ne si privoščiti, odrekati se čemu
refuser un cadeau, un pourboire, une invitation, une offre odkloniti darilo, napitnino, povabilo, ponudbo
refuser obéissance odreči pokorščino
refuser sa porte à quelqu'un koga ne sprejeti
ne refuser aucun truvail nobenega dela se ne ogibati, se ne bati
refuser d'obéir, de payer ne hoteti ubogati, plačati
refuser tout net gladko odbiti
le couteau, la plume, le pieu refuse nož ne reže, pero ne piše, kol se ne da zabiti
il a été refusé à son baccalauréat bil je odklonjen pri maturi
cela ne se refuse pas to ni, da bi odklonili
il ne se refuse rien! on se ničemur ne odreče, si vse privošči!
il se refuse tout plaisir on si ne privošči najmanjše zabave
ce cheval refuse (l'obstacle) ta konj se ustavi pred zapreko, je noče preskočiti
se refuser à l'évidence ne se pustiti prepričati

remontant [rimɔ́ntənt]

1. pridevnik
botanika ki cvete več kot enkrat v letu

2. pridevnik
cvetlica, ki cvete več kot enkrat v letu (tudi jeseni)

repeat¹ [ripí:t] prehodni glagol & neprehodni glagol
ponoviti (se), ponavljati (se); recitirati, deklamirati, reproducirati; imeti skušnjo (za); šteti naprej (dalje), oddati več strelov; povzročiti spahovanje; spahovati se (po jedi), rigati se
ameriško (protipravno) pri volitvah oddati več kot en glas

repeating decimal periodična decimalka
repeating rifle, fire-arm puška repetirka, repetirno strelno orožje
repeating watch ura repetirka
to repeat a poem recitirati pesem
to repeat an order ponoviti naročilo, ponovno naročiti
to repeat an experience še enkrat nekaj doživeti
to repeat s.th. heard nekaj naprej povedati
to repeat oneself ponavljati se
history does not repeat itself zgodovina se ne ponavlja
life repeats itself življenje se ponavlja

repeater [ripí:tə] samostalnik
ponavljavec, ponavljač; recitator
ameriško, sleng, politika volivec, ki poskuša večkrat voliti, ki protiustavno odda več glasov
pravno recidivist
arhaično, gledališče vodja skušnje; ura repetirka
matematika periodična decimalka; telegrafski prenosnik; telefonski ojačevalec

retiré, e [rətire] adjectif odmaknjen, samoten; samotarski; ne več aktiven, upokojen

quartier masculin retiré et calme odmaknjena in mirna mestna četrt
retiré du monde odmaknjen od sveta
commerçant masculin retiré ne več aktiven trgovec
depuis qu'il est retiré, il voyage beaucoup odkar je upokojen, mnogo potuje
mener une vie retirée, vivre retiré et solitaire živeti v samoti, proč od ljudi
coin masculin retiré odmaknjen kot(iček)

river novel [rívənɔvl] samostalnik
roman v več zvezkih, ki opisuje zgodovino ene družine itd.; ciklus romanov, ki obravnavajo življenje ene družine skozi nekaj generacij

saga [sá:gə] samostalnik
saga, skandinavski ep v prozi o junakih in bogovih
figurativno pripoved o junaških dejanjih in doživljajih
(= saga novel) roman, ki v dolgi, skozi več rodov segajoči pripovedi oblikuje usodo svojih junakov

The Forsyte Saga družinski roman o Forsytih

Sammelfahrschein, der, skupinska vozovnica; vozovnica za več voženj