Franja

descendre* [dɛsɑ̃drə] verbe intransitif iti dol, peljati se dol; sestopiti; teči nizdol; izstopiti; iti proti jugu; zniževati se, spuščati se, (po)nižati se, (u)padati; chimie usesti se; juridique iti na lice mesta; aéronautique spustiti se na zemljo, pristati; izvirati od; verbe transitif (pri)nesti dol, vzeti dol, spustiti dol, sneti, peljati dol; podreti na tla; marine pluti po vodi nizdol; musique popustiti (strune); familier odstaviti; familier sestreliti, zbiti (na tla)

descendre d'un arbre splezati z drevesa
le baromètre, le thermomètre descend barometer, termometer pada
descendre de cheval razjahati
descendre dans sa conscience izprašati si vest
descendre dans le détail iti v podrobnosti
descendre un escalier iti po stopnicah navzdol
descendre quelqu'un en flammes (figuré) ostro napasti koga
descendre la garde (militaire) zamenjati se na straži, familier umreti
l'homme descend du singe človek izhaja iz opice
descendre à l'hôtel, dans une auberge, chez des amis (na potovanju) nastaniti se v hotelu, v gostilni, pri prijateljih
descendre en latitude (marine) bližati se ekvatorju
descendre en parachute spustiti se na zemljo s padalom
les prix descendent cene padajo
descendre dans la rue iti na ulico, figuré iti demonstrirat
descendre la scène stopiti v ospredje odra
descendre en soi-même vase iti
la police est descendue dans cet hôtel policija je izvršila preiskavo, racijo v tem hotelu
descendre à terre iti na kopno, izkrcati se
descendre d'un ton peti, igrati en ton niže
descendre en ville iti proti mestu
descendre de voiture izstopiti iz avtomobila, z voza
la nuit descend noč se spušča na zemljo
descendre une valise du grenier au rez-de-chaussée prinesti kovček s podstrešja v pritličje
descendez un peu le tableau! spustite tablo malo niže!
j'ai descendu précipitamment les deux étages naglo sem stekel navzdol po stopnicah dveh nadstropij
les gangsters ont descendu trois policiers gangsterji so (s strelnim orožjem) ubili tri policiste
notre chasse a descendu un avion ennemi (militaire) naši lovci so sestrelili sovražnikovo letalo

dēscīscō -ere -sciī (redk.-scīvī), -scītum

1. od koga odpasti, komu izneveriti se: mercennarii desciverunt N., defecerat Samus, descierat Hellespontus N., cum Fidenae aperte desciissent L.; s praep.: d. a senatu Ci., a rege N., a populo Romano L., ab Latinis ad Romanos L. odpasti od Latincev in prestopiti k Rimljanom; v pass. brezos.: quibus invitis descitum ad Samnites erat L.

2. pren. čemu izneveriti se, odreči se, odpovedati se, od česa odstopiti, k čemu nagniti (nagibati) se, sprevreči se (o trti): a natura, a veritate, a pristina causa Ci., a vita Ci. = umreti, a se Ci. svojim načelom izneveriti se, a virtute Vell., a consuetudine parentum Plin. iun., ab illa vetere gloria T., ad fortunam inclinatam Ci., ad saevitiam Suet., in regem Fl.; vitis desciscit Col. se sprevrže, se izrodi.

destinare v. tr. (pres. destino)

1. določiti, določati:
l'uomo è destinato a morire človeku je usojeno umreti
destinare una data določiti datum
rinviare la riunione a data da destinarsi odložiti sestanek do nadaljnjega

2. (assegnare a una carica; avviare a un'attività) dodeliti; odrediti, odrejati; nameniti, namenjati:
fu destinato alla nuova filiale dodeljen je bil novi podružnici
destinare uno alla carriera militare nameniti koga za vojaško kariero

3. (devolvere; adibire)
destinare una somma agli investimenti nameniti vsoto za investicije
il piano è destinato ai servizi nadstropje je namenjeno stranskim prostorom, v tem nadstropju so stranski prostori

4. nasloviti, naslavljati; adresirati:
il pacco è destinato a Firenze paket je naslovljen, gre v Firence
il regalo è destinato a te darilo je namenjeno tebi, darilo je zate

destinée [dɛstine] féminin usoda; bodočnost; življenje

finir sa destinée umreti
tenir entre ses mains la destinée de quelqu'un imeti v svojih rokah usodo kake osebe
unir sa destinée à quelqu'un poročiti se s kom

dēstinō -āre -āvī -ātum (dē in *stanāre iz stāre; prim. gr. στανύω, ἱστάνω postavljam, sl. stan)

I. „trdno postaviti“, od tod pritrditi (pritrjati), privez(ov)ati: antemnas ad malos, rates ancoris C., arcas Vitr., lorum, quo fueram destinatus, abrumpo Ap.; occ. trdno držati: falces laqueis C.

— II. pren.

1. koga (ob)vezati; v pass.: quodam negotio destinatus Ap.

2. določiti (določati), nameniti (namenjati): certae destinataeque sententiae Ci., eum animo auctorem caedis d. L. pri sebi določati ga za … , zatrdno imeti ga za … , tako tudi d. aliquem animo parem alicui L.; aliquem inter participes sceleris Cu. ovaditi, d. orbem muri polentā Cu., imperio finem Halym Cu.; z dat. personae: alteri diem necis Ci., frons turgida cornibus primis et venerem et proelia destinat H. odkazuje … boje, priganja k … , d. Hannibali provinciam L.; z dat. rei: nostri operi destinati C. za dela na okopu določeni, me destinat arae V., d. aliquem morti Cu., debiti destinatique morti L. gotovi smrti namenjeni, destinata morti victima Fl., supplicio destinatus Cu. na smrt obsojen, sorti destinatus Cu. usodi predan, d. aliquid publicis usibus Vell., Icti.; poklas. s praep.: d. aliquem ad mortem L., tempus locumque ad certamen L., consilia ad bellum L., materiam ad scribendum Q., saxo aurove in aliud destinato T., d. noctem … in fugam Amm.

3. occ.
a) skleniti, zavzeti si, nameniti (se); redk. z obj. v acc.: quae destinavimus Cu.; večinoma z inf. ali ACI: infectis iis, quae agere destinaverat C., morte solā vinci destinaverant animis L., quas urbes direpturos se destinaverant L.; abs.: ut destinarat Suet. — Od tod adj. pt. pf. dēstinātus 3 na kaj pripravljen, kaj storiti voljan: ad omne obsequium destinatus Cu., ad mortem d. Cu. ali animus morti destinatus T. pripravljen umreti; subst. pt. pf. dēstinātum -ī, n namera, namen, nakana, sklep, večinoma v pl.: ei destinato satisfacere Front., salubriter destinata Cu. koristne nakane, antequam destinata componam T. nameravani opis, destinatis adversari T.; ex destinato Sen. ph., Suet. ali destinato Suet. s premislekom, hote.
b) (za smoter, cilj) določiti (določati): non capita solum vulnerabant, sed quem destinassent locum oris L., quem rex ferire destinaverat Cu., d. aliquem ad ictum T., aliquem iaculo Iul. Val.; preneseno na puščice same: sagittas d. Aur. puščice v cilj naperjati, streljati. — Od tod α) adj. pt. pf. dēstinātus 3, adv. -ē pravzaprav „v cilj namerjen“, od tod stanoviten, vztrajen, trdovraten, odločen: destinatus obdura Cat., animi d., preces d. Amm., destinate certare, destinatius adigere Amm. β) subst. pt. pf. dēstinātum -ī, n smoter, cilj: velut destinatum petentes L., certo ictu destinata feriebat Cu., serrā per destinata currente Sen. ph. v predpisani črti.
c) (dekle komu za nevesto, ženo) določiti, s kom zaročiti: Salinatori filiam tuam destinasti Plin. iun.; z dvojnim acc.: (puellam) forti marito uxorem H.; v pass. z dvojnim nom.: Lepida destinata quondam uxor L. Caesari T.; abs.: antequam destinaretur Ps.-Q., destinata uxor (= nevesta) Icti.
č) drž.pr. (za kako službo) določiti, nameniti; v act. z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom.: d. aliquem consulem, aliquis destinatur consul L., (Agrippae filios) destinari consules cupiverat T., destinare aliquem alicui tutorem Cu., aliquem Pompeio collegam Suet., aliquem regem in locum alicuius Iust.; s finalnim dat. ali z ad: d. aliquem ei bello gerendo Vell., aliquem, ad Aegyptum, ad castra inspicienda Vop.; abs.: praetor destinatus, magistratūs destinati Suet.
d) trgovsko izbrati si za nakup, kupiti hoteti, kupiti nameravati: Luc., qui hanc non properes destinare Pl., minis triginta sibi puellam destinat Pl., eas quanti destinat Pl., quod tibi destinaras Ci. ep.

devant¹ [dəvɑ̃] préposition pred (krajevno, vieilli časovno); nasproti; figuré vpričo; adverbe spredaj, naprej

de devant izpred
au-devant (de) naproti
par-devant spredaj; pred, v prisotnosti, vpričo
par-devant notaire pred notarjem, v prisotnosti notarja
ci-devant tu zgoraj (v članku)
ci-devant masculin bivši plemič (za časa Revolucije)
aller droit devant soi iti naravnost naprej (brez strahu pred zaprekami)
aller au-devant de quelqu'un iti komu naproti
aller au-devant du danger izpostavljati se nevarnosti
aller au-devant des désirs de quelqu'un izpolniti komu želje, preden jih le-ta izrazi
s'en aller les pieds devant (figuré) umreti
avoir du temps, de l'argent devant soi imeti (še) dovolj časa, denarja
être Gros-Jean comme devant toliko vedeti kot prej, nič pametnejši ne biti, ne se spametovati
passez devant pojdite naprej (kot prvi)!
sens masculin devant derrière narobe (obrnjen)
sens devant dimanche (familier) v neredu

dévisser [devise] verbe transitif odvi(ja)ti; verbe intransitif spustiti prijem in pasti (alpinizem)

dévisser le bouchon d'un tube odviti zamašek pri tubi
dévisser son billard (populaire) umreti

diēs, diēī, m v pl. vedno, f klas. le v sg. v pomenih „rok“, „čas“, „dan“ = „datum“ (gl. deus in prim. stari voc. di̯eu [= Ζεῦς], ohranjen v „Iuppiter“)

1. večinoma pesn. dan = dnevna svetloba: Plin., Plin. iun., iam dies caelo concesserat V., alma dies habetarat sidera O., sub nitido die O., immissus dies terret umbras (sc. v podzemlju) O., volumina fumi infecere diem O.; pren. beli dan = luč življenja, življenje: videre (zagledati) diem O. = roditi se, diem proicere Stat.

2. met.
a) dan = čas od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, pri Rimljanih razdeljen na 12 ur, pa tudi čas med sončnima vzhodoma = 24 ur: hora diei decima Ci., d. fastus, nefastus, festus, profestus, feriatus, natalis, certo die Ci., postero die Ci., posterā die S., hesterno, hodierno, crastino die Ci., hodierno et crastino die L., ante hodiernum diem Ci., disputatio hesterni et hodierni diei Ci., extremo ludorum scenicorum die Ci., ludorum Romanorum secundo die L., comitiorum dies L., in posterum diem C., rogat in diem moderamen equorum O. za en dan, quinque dierum disputationes Ci., perpotare totos dies Ci., plurium dierum hiems (nevihta) Plin. iun. Posebne zveze: α) cum die O. z dnem, s prvim svitom, ob zori, de die Pl., Cu. pri belem dnevu, multo die C. ko je že beli dan, ad multum diem Ci. = ad multum diei L. = in diem (npr. dormire) H. do belega dne, pozno v dan, medius dies Ci., O. poldan, poldne. β) diē V. podnevi, pri ponavljajočih dejanjih: bis, ter, quinquies die Ci., L., Cels., Plin., ali in die deciens Pl., ali bis in die Ci. na dan, vsak dan, bina die siccant ovis ubera V. dvakrat na dan; redkeje pri enkratnem dejanju: mille versus die deducere H. γ) diem ex die exspectare Ci. ali ducere C. ali diem de die differre L. dan za dnem, od dne do dne = in dies (pri komp. ali glag. s komp. pomenom): V., L., cotidie aut potius in dies singulos Ci. od dne do dne, in dies dolores accrescunt N. δ) v stalnih zvezah v zvezi z nox, sprva asindeton: diem noctem Ci., L. noč in dan, potem z veznikom: diem noctemque N., nocte dieque O., die et (ac) nocte Ci.; v pl.: noctesque et dies Ter., noctes et dies, dies noctesque, noctes diesque, et dies et noctes ali (bolj. pesn.) diesque noctesque Ci. noč in dan, nepretrgoma = noctibus atque diebus Sen. ph., noctibus diebusque Ps.-Q., diebus ac noctibus Plin. iun.
b) dan = dnevno vreme: d. mitis, tranquillus Plin., aprica Val. Fl., ventoso, humido, calido die Q.

3. occ.
a) rojstni dan: dies meus Ci. ep., nav. popolno dies natalis Ci., ali d. natalicius Mart.
b) (zadnji) dan, smrtni dan; pesn. dan pogube: diem obire supremum N. ali samo diem obire suum Sulpicius in Ci. ep., tudi samo diem obire N. ali diem fungi Iust. = umreti, dies summa V., ultima V., O., stat sua cuique dies V., dies suus admonet omnes Val. Fl., fatalis et meus dies (ἕν διὰ δυοῖν = meus dies fatalis) T.; diem proferet Ilio H.
c) mrzlični dan: dies tuus Ci. ep.
č) dan (in leto) v pismu, datum: earum (epistularum) in altera dies erat ascripta Nonarum Aprilium, in altera … dies non erat Ci. ep.
d) določeni dan, rok; najprej pravni (sodni) rok: dies certa C., stata Ci., constituta Ci., C., diem dicere Ci., diem statuere (ante quam do katerega) S. ali diem dare Plin. iun. dan (rok) postaviti, diem dicere reo Ci. toženega pozvati (pred sodišče), diem obire neglexit Ci. ni se držal roka, Athenienses Chabriae diem certam praestituerunt N., d. iudicii L.; (o drugih rokih): dies pecuniae Ci. ep., L. ali dies pecuniarum Col. = dies solvendae ali praestandae pecuniae Dig., Amm. = dies solvendi Dig. = d. solutionis Ulp. (Dig.) plačilni dan (rok), alios non solvere, aliorum diem nondum esse Ci. plačilni dan še ni prišel, diem obire Ci. rok čakati, diem perexiguam postulavi Ci., d. annua Ci. ep. letni plačilni rok, diem dicunt, qua die ad ripam Rhodani conveniant C., aliquid in diem emere N. na plačilo ob določenem dnevu, d. indutiarum N., L. rok, ko poteče premirje, zadnji dan premirja, aliquot dies proferre Ter., nuptiis prodere dies Ter., prodicere diem L. podaljšati rok.

4. met. dnevni posel, dnevno delo (opravilo), dnina, dan hoda ali potovanja: diei poenas dare Ci., ut possint sole reducto exercere diem V. svojo dnino opraviti, in disponendo die Suet. pri porazdelitvi dneva (= dnevnih opravil), dierum plus triginta in longitudinem L. več ko 30 dni hodá.

5. sinekdoha čas: die lanam et agnos vendat Ca. o pravem času, in diem Pl., Ter., Q. Ci. prihodnjič, v prihodnje, dies levat luctum Ci. ep., quod est dies allatura Ci., negat summo bono afferre incrementum diem Ci., d. perexigua Ci., in diem vivere Ci., Col., Plin. iun. vnemar živeti, multa dies … rettulit in melius V., ira, quam nec longa dies pietas nec mitigat ulla V., si meliora dies, ut vina poëmata reddit H., carpe diem H. uživaj življenje, nulla d. O., d. longa O., Plin. iun. ali longus Lucan., Stat., ante diem perire V. ali mori O. ali filius ante diem patrios inquirit in annos O. prerano, in eam diem Iust. dotlej.

6. pooseb. Dan = bog dneva: Dies et Mensis et Annus O.

Opomba: Star. gen. sg.: diēs Enn. ap. Gell.; diē Aus., die crastini, die septimi Pl., die quinti Ca. fr., iam die vesper erat S., die somnique pares horae V.; diī: Gell., Prisc., mittit munera laetitiamque dii V.; star. dat. sg.: diē: cedas die Pl.

dissolvō -ere -solvī -solūtum

1. narazen spraviti (spravljati), kar je bilo zvezano (spojeno), razvez(ov)ati, odvez(ov)ati, razstaviti (razstavljati): scopas (gl. scōpae) Ci., clipeum Ci., arborum radices Varr., contextum, nodos omnes Lucr., animam Lucr. umreti, pontem N. podreti, navigium Ci. ep., navem Ph., stamnina Tib., monumenta Sen. tr. ali ilia risu Petr. razgnati, pinūs lamnā Val. Fl. razpiliti = razžagati, simulacrum Iovis Suet. s podstavka sneti, dissolutis membris insistere non potuit T. ker je imela ude spahnjene; pesn. z vokalnim u: (puppes) né temere ín mediís dissoluántur aquís O. da ne razpadejo; occ.
a) razstaviti = raztopiti (raztapljati), topiti: nubes, nubila solis calore, aes Lucr., resinam oleo Plin., fel aquā dissolutum Plin., stomachum d. Plin. povzročiti drisko.
b) kaj hudega pregnati, razbliniti: inflationes, dolorem capitis Plin.; pren.
a) ret. (periode, sestavke, verze idr.) razvez(ov)ati, razstaviti (razstavljati), brez zveze pustiti (puščati): orationem Ci., bene structum collocationem permutatione verborum Ci., versum H., argumenta Q.
b) (kako vprašanje, problem idr.) (raz)rešiti: captiosas interrogationes Ci., non poterit ratio dissolvere causam, cur … Lucr.

2. pren.
a) oprostiti, rešiti (opravkov, sitnosti): dissolvi me Ter., dissolve me Pl. odpravi me = povej mi, dissolvere pro sua parte (sc. se) Ci. pobotati (spraviti) se.
b) odpraviti (odpravljati), razveljaviti (razveljavljati), ukiniti (ukinjati), uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati): d. iura, iudicia, acta Caesaris, interdictum Ci., omnes leges Caesaris hac lege dissolvuntur Ci., d. amicitiam Ci. ali societatem N. razdreti, in dissolvenda severitate Ci., d. disciplinam severitatemque Auct. b. Alx., regia potestate dissoluta N., aetas … disturbans dissolvensque Lucr., eam (sc. mortem) cuncta mortalium mala dissolvere S., d. religiones, rem publicam L., imperium L. konzulsko oblast, neque … dissoluta quae Augustus voluisset T., d. leges, corpus Achaeorum Iust.; z acc. personae: senectus plerosque dissolvit T. oslabi.
c) ovreči, izpodbi(ja)ti, pobi(ja)ti: Erucii criminatio dissoluta est Ci., criminibus omnibus dissolutis Ci., utrumque dissolvitur Ci. se da ovreči, d. controversiam controversiā Corn., contra dicta d., dissolvitur varie, interim per partes dissolvitur Q., d. obiecta T.
č) occ. (po)plačati ([po]plačevati), izplač(ev)ati: qui dissolverem, quae debeo Ter., d. aes alienum Ci., neque quicquam (pecuniae publicae) ulli d. civitati Ci., ceteris … hoc nomen (dolg), quod urget, … dissolvere Ci., d. poenam, damna Ci., pecuniam pro his rebus dissolvit C., pristina vota novo munere dissolvo Cat.; abs.: non d., d. pro sua parte Ci., Scapulis difficiliore condicione dissolvit Ci.; med. (dvoumno): qui magno in aere alieno maiores etiam possessiones habent, quarum amore adducti dissolvi nullo modo possunt Ci. se nikakor ne morejo ločiti od posestev (= z njimi dolgove poplačati). — Adj. pt. pf. dissolūtus 3, adv. -ē

I. nezvezan, razpadel: Pl., navigium Ci. razpokano, stomachus Plin. oslabel, mlahav. — Sicer

II. le pren. „nezvezan“ =

1. ret. nepravilno zvezan: alterum nimis est vinctum, … alterum nimis dissolutum Ci., dissoluta oratio Q., nimis dissolutum genus orationis Ci., cum demptis coniunctionibus dissolute plura dicuntur Ci. brezvezno; od tod subst. dissolūtum -ī, n kot govorna podoba = ἀσύνδετον, brezvezje: Corn., contrarium et dissolutum Ci., Q.

2. nemaren, malomaren, brezbrižen, neskrben, nesamozavesten: animus, iudicium Ci., pater tam neglegens et dissolutus Ci., cupio in tantis rei publicae periculis me non dissolutum videri Ci., maluit crudelis quam dissolutus esse Ci., exstant libelli multo dissolutiores ipsis actionibus Sen. rh., dissolute factum Ci., minus severe (res confecta est) quam decuit, non tamen omnio dissolute Ci., dissolute decumas vendidisti (si dal v zakup) Ci.

3. lahkomiseln, nepremišljen, zanikrn, malopriden, prešeren, razuzdan, nesramen, razpuščen: filius, consilia Ci., liberalitas dissolutior, omnium hominum dissolutissimus Ci., (Alcibiades) luxuriosus, dissolutus … reperiebatur N., dissoluti mores Ph., dissoluta comitas Q., reprehensio dissoluti Q., dissoluta luxu mens T., non dissoluta clementia Plin. iun. ne lahkomiselna, adeo dissoluti Amm., dissolute scribere Ci. ep., dissolute hilaris Aug. prešerno; est dissoluti z inf. = lastnost lahkomiselneža (znamenje popolne lahkomiselnosti) je: Ci. (De offic. I, 28, 99).

doblar podvojiti (se), (skupaj) zganiti; ukriviti, upogniti, prepogniti; zvoniti (za umrlega); stran kreniti

doblar la cabeza skloniti glavo; umreti
doblar la cerviz ukloniti tilnik, ukloniti se
doblar la esquina zaviti okoli vogala, proč steči
doblar a palos pretepsti
le doblo la edad sem še enkrat toliko star kot on
doblar (a) otra calle v drugo ulico zaviti
doblarse ukloniti se sili
antes doblar que quebrar rajši se ukloniti kot se zlomiti

dolgočásnost dolgočâsje boredom, tediousness, dullness

umreti od dolgočásja to die of boredom

dolore m

1. bolečina:
dolore di testa, di denti glavobol, zobobol
sentire dolore a una gamba čutiti bolečino v nogi
letto di dolore bolniška postelja

2. bol, žalost:
dolore inconsolabile neutolažljiva žalost
morire di dolore umreti od hudega
i sette dolori relig. sedem žalosti

3. muka, bridkost, stiska:
i dolori della vita življenjske bridkosti

domovína (-e) f patria (tudi ekst.):
zapustiti domovino lasciare la patria
vrniti se v domovino tornare in patria, rimpatriare
umreti za domovino morire per la patria
domovina te kliče la patria ti chiama (alle armi)
Anglija, domovina nogometa l'Inghilterra, patria del calcio
pren. pog. to naredim, pa bo domovina rešena faccio così e la cosa è fatta, e il problema è risolto

dormir [-ue/u-] uspavati; spati; prenočiti

dormir la siesta počivati po obedu
dormir la mona, dormir la zorra prespati pijanost
dormir la serena, dormir a cortinas verdes prenočiti na prostem
dormir con los ojos abiertos imeti lahko spanje
dormir a pierrra suelta brezskrbno (globoko) spati
dormir al raso, dormir al descubierto spati pod milim nebom
dormir como un tronco (un Iirón) spati kot polh
echarse a dormir leči k spanju
hacer dormir uspavati
a duerme y vela napol speč, napol buden
¡duerma V. sobre ello! prespite to!
dormir en Dios, dormir en el Señor umreti
dormirse zaspati; lenariti; zamuditi priložnost
no dormirse en las pajas biti buden (delaven)
volver a dormirse zopet zaspati
se me ha dnrmido el pie noga mi je zaspala

dran (= daran) gut/schlecht dran sein biti na dobrem/slabem; dran sein biti na vrsti; es ist etwas dran nekaj je na tem; man weiß bei ihm nie, wie man dran ist pri njem nikoli ne veš, pri čem si; dran glauben müssen konec storiti (umreti); plačati ceho

dȕh dùha m, mn. dùhovi dùhōvā in dùsi dúhā
1. duh, duša: tijelo, telo bez -a; ispustiti duh umreti; predati duh svoj Gospodu
2. duh, um: velik -om velik po duhu, po umu
3. smisel, duh: duh zakona; to je u -u onoga vremena
4. duh, privid: prizivati -ove klicati duhove; šumski -ovi; zli duh
5. duh, pogum: klonuti -om, pasti -om; poletjeti, uzletjeti -om

duš|a¹ ženski spol (-e …)

1. (psiha) die Seele; -seele (človeška Menschenseele, filistrska Philisterseele, kramarska Krämerseele, ljudska Volksseele, pesniška Dichterseele, ženska Frauenseele); (narava) das Gemüt (blaga ein sanftes)

2. religija die Seele
verna duša v vicah die arme Seele im Fegefeuer
uboga duša die arme Seele
trpeti škodo na duši Schaden an seiner Seele nehmen
izdihniti dušo die Seele aushauchen, seinen Geist aushauchen
dan vernih duš Allerseelen, der Allerseelentag
preseljevanje duš die Seelenwanderung

3.
duša/dobra duša eine Seele von Mensch
lepa duša die schöne Seele
črna duša eine schwarze Seele
nedolžna duša ein reiner Tor
zvesta duša treue Seele
figurativno biti duša vse zadeve die Seele der ganzen Sache sein
nobena živa duša kein Hund, keine Seele, keine lebende Seele, keine Menschenseele, keine/nicht eine Sterbensseele
|
dno duše der Seelengrund
do dna duše bis ins Innerste, zutiefst
iz vse duše aus ganzer Seele
stresti si kaj z duše (etwas) vom Herzen haben
ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
biti po duši nach (meinem) Herzen
biti komu pri duši (jemandem) zumute sein (hudo schwer zumute sein, tesno beklommen zumute sein, nicht wohl zumute sein)
z dušo in telesom mit Leib und Seele
biti eno srce in ena duša/ena duša v dveh telesih ein Herz und eine Seele (sein)
figurativno izpustiti dušo (umreti) das Zeitliche segnen
pihati na dušo mit Engelszungen reden, einreden auf (jemanden)
olajšati si dušo sich (etwas) von der Seele reden
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
privezati si dušo Leib und Seele zusammenhalten, einen verdrücken, den Durst/Hunger stillen
| ➞ → duh, ➞ → srce

dúša ž, tož. dûšu, mn. dûše dúšā
1. duša: ispustiti -u umreti; rajska duša
2. duša, plemenit človek: dobra, plemenita duša
3. duša, človek: ima nas oko dvadeset i dva miliona duša u Jugoslaviji
4. duša, osrednja osebnost: Tueović je bio -radničkog pokreta
5. duša, draga oseba: ustaj, dušo, svanulo je
6. duša: duša topovske, puščane cijevi
7. tako mi -e! pri moji duši!; boriti se s -om bojevati smrtni boj; jedva dahnuti -om komaj priti do sape; oglobiti koga do gole -e obrati koga do kosti

ēmigrō -āre -āvī -ātum

1. (iz)seliti se, preseliti se, oditi: num hinc emigrasti? Pl., domo eius emigrat Ci., emigrare huc ex illa domo praetoria Ci., domo emigrant C. zapustijo domovino; pren.: e vita emigrare Ci. umreti.

2. pren. prestopiti (prestopati), (pre)kršiti: scripturas Tert.

emporter [ɑ̃pɔrte] verbe transitif odnesti, s seboj vzeti; odstraniti, pregnati; odplaviti; osvojiti (trdnjavo); dobiti (un prix nagrado); potegniti za seboj, imeti za posledico

ce remède emporte la fièvre to zdravilo prežene vročico
que le diable t'emporte! vrag te vzemi!
emporter d'assaut une position z jurišem zavzeti postojanko
emporter la balance odločiti
emporter de haute lutte s silo uveljaviti, obvladati, premagati
être emporté par une maladie umreti za kako boleznijo
il se laissa emporter par la colère prevzela, popadla ga je jeza
emporter le morceau (familier) uspeti; doseči, kar smo hoteli
emporter la pièce biti zelo ujedljiv, zbadljiv, oster
l'emporter zmagati; uveljaviti se (mnenje)
notre équipe l'a emporté par deux buts à un naše moštvo je zmagalo z dvema zadetkoma proti enemu
l'emporter sur zmagati, prevladati, triumfirati nad, prekositi
s'emporter u