Franja

zašepetáti cuchichear; susurrar

zašepetati komu kaj na uho hablar al oído, decir a alg a/c al oído

zunánji (-a -e)

A) adj.

1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
med. zunanje poškodbe lesioni esterne
zunanji del obleke il disopra di un abito
anat. zunanja spolovila genitali esterni
zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva

2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
zunanja temperatura temperatura esterna
prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori

3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri

4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
zunanji gojenci (allievi) esterni
zunanji sodelavci collaboratori esterni

5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
zunanji mir pace esteriore
veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
zunanja zveza legame verbale
zunanja formalnost cerimonia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
voj., hist. zunanja utrdba rivellino
navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
geol. zunanje sile forze esogene
fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
šol. zunanji gojenec semiconvittore
zunanji hodnik ballatoio
hidr. zunanji jez diga foranea
mat. zunanji kot angolo esterno
voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
mat. zunanji pas perimetro
astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
film. zunanji posnetki esterni
zunanji sloj superficie
anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
obl. zunanji šiv cucitura esterna
pren. zunanji videz veste
biol. zunanji zajedavec ectoparassita
fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
avt. zunanje ogledalo deflettore
pren. zunanje poveličevanje retorica
arhit. zunanje stopnišče scalea
anat. zunanje uho orecchio esterno

B) zunánji (-a -e) m, f, n
soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto

zvenéti sonner, résonner, retentir

v ušesih mi zveni mes oreilles sonnent (ali tintent)
ta beseda dobro (slabo) zveni (na uho) ce mot sonne bien (mal) (à l'oreille)

zvok [ó] moški spol (-a …) fizika der Schall (ultra Ultraschall, v telesu Körperschall, Trittschall, v zraku Luftschall), der Ton (stereo Raumton, televizijski Fernsehton); (zven) der Klang, instrumenta: der Klang, der Ton (fanfare Fanfarenklang, Fanfarenton, flavte Flötenton, neprekinjen Dauerton, originalni Originalton)
… zvoka Schall-, Klang-, Ton-
(analiza die Klanganalyse, Schallanalyse, dušilec der Schalldämpfer, dušitev die Schalldämpfung, hitrost die Schallgeschwindigkeit, izpad der Tonausfall, kvaliteta die Tonqualität, lepota die Klangschönheit, merjenje Schallmessung, mešalec Tonmischer, naprava za snemanje das Schallaufnahmegerät, nosilec der Tonträger, oddajnik der Schallgeber, odjemnik der Tonabnehmer, ojačevalnik der Tonverstärker, predvajanje die Schallwiedergabe, pretvornik der Schallwandler, prevajanje die [Schalleitung] Schallleitung, prevodnik der [Schalleiter] Schallleiter, razširjanje die Schallübertragung, regulator barve die Klangblende, reprodukcija die Tonwiedergabe, snemanje die Schallaufnahme, širjenje die Schallausbreitung, višina die Tonlage, vpijanje Schallabsorption, zapisovalnik das Schallaufzeichnungsgerät, der Tonaufnehmer, das Tonaufnahmegerät, zapisovanje die Schallaufzeichnung, Tonaufzeichnung, die Tonaufnahme)
jakost zvoka die Schallstärke, Lautstärke
spreminjanje jakosti zvoka die Tonstärkeänderung
kamera za snemanje slike in zvoka die Bild-Ton-Kamera
obseg zvoka, ki jih lahko zaznava uho der Tonumfang
slišanje/zaznavanje zvoka das Hören
zmes zvokov das Klanggemisch
hiter kot zvok schallschnell
hitrejši kot zvok schneller als der Schall
ki duši zvok schalldämpfend
ki vpija zvok schallweich, schallabsorbierend
občutljiv za zvok schallempfindlich
prepusten za zvok schalldurchlässig
neprepusten za zvok schallundurchlässig
ki ima lep zvok klangschön

žáliti to give offence, to offend, to insult, to outrage; (močnó) to affront

žáliti koga to give offence to someone, to hurt someone's feelings; (uho) to shock
nisem imel namena vas žáliti I did not intend to offend you, I meant no offence
ta barva žali oko this colour is an affront to the eyes, this colour hurts the eye

ἀγκύλη, ἡ (ῠ) ("skrivljeno, upognjeno", ἀγκών) 1. tetiva (na loku); zanka, jermen. 2. debela ladjina vrv. 3. uho vesla. 4. sulica, kopje.

ἀκοή, ἡ, ion. ἀκουή (ἀκούω) 1. sluh, posluh, pl. naslada za ušesa, ušesom prijeten glas, διεφθαρμένος τὴν ἀκοήν gluh. 2. uho, ἀ. δίδωμι poslušam. 3. kar slišimo: glas, vest, govorica, αἱ ἀκοαὶ τῶν προγεγενημένων poročila o prejšnjih dogodkih, πατρός glas o očetu, ἀ. γίγνεται sliši se, ἀκοῇ οἶδα (z)vem od drugih. 4. poslušanje, pridiga NT.

ἐπήκοος 2 (ἐπ-ακούω) 1. ki vleče na uho, ki posluša, ki usliši, poslušalec. 2. τὸ ἐπήκοον kraj, s katerega se more slišati, slišaj, εἰς ἐπήκοον na slišaj.

ἵστημι [Et. kor. sthā, iz σι-στη-μι, lat. sisto, sto (iz sthājō), slov. stojim, stati (iz stojati). – Obl. impf. ἵστην, fut. στήσω, aor. 1 ἔστησα, pass. praes. ἵσταμαι, impf. ἱστάμην, aor. ἐστάθην, fut. σταθήσομαι, adi. verb. στατός, στατέον; med. fut. στήσομαι, aor. ἐστησάμην, aor. 2 act. ἔστην, pf. ἕστηκα, plpf. εἱστήκειν in εἱστήκη, fut. 3 ἑστήξω, v pf. tudi krajše oblike ἕστᾰτον, ἕστᾰμευ, ἕστατε, ἕστᾰσι, plpf. ἕστᾰσαν, cj. ἑστῶ, opt. ἑσταίην, inf. ἑστάναι, pt. ἑστώς, -ῶσα, -ός, -ῶτος, -ώσης – ep. impf. act. iter. ἵστασκε, aor. 1 act. 3 pl. ἔστασαν, aor. 2, 1 sg. στῆν, 3 sg. iter. στάσκεν, 3 pl. ἔστᾰν, στᾰ́ν; cj. 2 sg. στήῃς, 3 sg. στήῃ, 1 pl. στήομεν, στέωμεν, στείομεν, 2 pl. στήετε, 3 pl. στέωσι, στήωσι, στείωσι, inf. στήμεναι, pf. ind. 2 pl. ἕστητε, imp. ἕστᾰθι, inf. ἑστάμεν(αι), pt. gen. ἑστᾰότος in ἑστεῶτος – ion. pr. act. 3 sg. ἱστᾷ, 3 pl. ἱστέασι, pass. 3 pl. ἱστέαται; impf. 3 pl. ἱστέατο, aor. 2 act. cj. στέωμεν, στέωσι, pf. 3 pl. κατεστάαται – poet. pr. imper. in impf. 2 sg. ἵστω]. I. act. 1. trans. (praes., impf., fut., aor. 1) a) postavljam τρόπαιον, τεῖχος, ἔγχος πρὸς κίονα; ἀγχί τινος postavljam, priženem blizu koga, uredim, postavim v bojni red στίχας, vzdignem λόγχας, naredim, postavim za kaj τύραννον, ὕπαρχον, σὲ κύριον τῶν τέκνων vrnem ti tvoje otroke; νόμον potrdim, utrdim NT, δικαιοσύνην uveljavim NT; b) storim, da se kaj vzdigne κῦμα, napravljam νεφέλας, vzdigujem κόνιν, začenjam, povzročam, vnemam ἔριν; μῆνιν (raz)jezim se, βοήν zaženem krik, χορούς prirejam ples, παννυχίδα obhajam nočno slovesnost, κτερίσματα prinašam žrtve, φυλόπιδα, μάχην začenjam, ὀρθὸν κρᾶτ' držim glavo pokoncu, οὖς vlečem na uho, τρίχας lasje mi vstajajo, se mi ježe; pass. ἀγορὴ ἵσταταί σφι skupščino imajo; c) ustavljam, zadržujem, oviram ἵππον, λαόν; ἡμιόνους, μύλην; πρόσωπον σπουδαίως zgrbančim čelo, naredim resen obraz, ὄμματα ἔστησεν oči so mu osteklenele, stemnilo se mu je pred očmi; νῆας izkrcam, zasidram; στῆσόν με ustavi me; d) tehtam, odtehtam, odmerim; pren. ἁμαρτίαν vštejem v greh. 2. intr. (aor. 2, pf., plpf., fut. 3) a) postavim se (kam), ustavim se, stopim, pristopim; pf. postavil sem se, stojim, ἐς ἀρχήν zasedel sem prestol α.) stopim, postavim se komu nasproti τινὶ πρόμαχος, κατά τινος, πρός τινα; β.) sem, bivam v gotovem stanju (= εἶναι) ποῦ τύχης, ἐς ὀρθόν sem srečen, ἵν' ἕσταμεν χρείας ker smo v tako žalostnem stanju, ἐπὶ παντί τῳ χρείας ἵσταμένῳ vselej, kadar mu pride kakšna potreba, τὰ νῦν ἑστῶτ' οἰκτρὰ ἡμῖν sedanje razmere so za nas (pre)žalostne; γ.) vstanem βάθρων, dvignem se κῦμα, nastopim, začenjam se φύλοπις, μάχη, μείς, ἱστάμενος μήν začetek meseca (= prvih devet dni meseca), ἔαρος ἱσταμένου v začetku pomladi: Λεωνίδῃ ἑστάναι Leonidi na čast stati pokoncu, πρὸς αἰσχρὰ πράγματα bavim se s slabimi dejanji (vdajam se), τρίχες ὀρθαὶ ἔσταν lasje so stali pokoncu, so se ježili, κρημνοὶ ἕστασαν so moleli, štrleli kvišku; δ.) ustavim se, vzdržim naskok, ἐμποδών τινι sem komu na poti, oviram koga; b) obstanem, stojim pri miru, mirujem, δοῦυρα ἐν γαίῃ obtiče v zemlji; s pt. neham; τινί, ἔν τινι držim se česa, vztrajam pri čem. II. med. postavljam sebi (zase) τρόπαιου, začenjam (zase) πόλεμον, μάχην; urejam, uvajam, dajem ἤθεα καὶ νόμους.

κολαφίζω bijem za uho, klofutam, grdo ravnam s kom NT.

κόρρη, κόρ-ση ἡ [Et. idevr. k'r̥sā, gl. κέρας] sence, lice, ἐπὶ κόρρης τύπτω, πατάσσω udarim za uho, dam zaušnico.

λαβή, ἡ (λαβεῖν) 1. držaj, držalo, roč, uho. 2. mesto, kjer se more sovražnik napasti, slabost, slaba stran, napad, λαβὴν παρέχω pokažem svojo slabost = dam priliko za napad.

ὀρθός 3 [Et. iz ϝορθϝός, kor. weredh, rasti, slov. rod, rana (ura) (iz rōd-na), rastem iz orst-, ordh-t-; lat. ar-duus, arbor] 1. pokončen, pokoncu stoječ, navpičen; τρίχες ὀρθαὶ ἔσταν lasje so stopili pokoncu (so se naježili), οὖς ὀρθὸν ἵστημι nastavljam uho, strižem z ušesi, ἐξ ὀμμάτων ὀρθῶν, ὄμμασιν ὀρθοῖς z odprtimi očmi, s smelim pogledom, odkrito. 2. raven, naravnost ὁδός, ὀρθὴν (ὁδόν) naravnost, ravnim potom, δι' ὀρθῆς ravnim potom, srečno. 3. a) nepoškodovan, popoln, srečen, ἐς ὀρθὸν ἵσταμαι sem v srečnih razmerah; b) pravi, resničen λόγος, ἔπος, pravičen; τὸ ὀρθόν, τὰ ὀρθά pravica, resnica; ὀρθῷ λόγῳ v resnici, ἐς ὀρθὸν ἐκφέρω μαντεύματα uresničim, izvršim, δίκης ἐς ὀρθὸν φωνέω resnično. 4. adv. ὀρθῶς = κατὰ τὸ ὀρθόν na pravi način φιλομαθεῖς, prav, primerno, pravično, resnično δικάζω.

οὖας, ατος, τό ep. = οὖς uho.

οὖς, ὠτός, τό [Et. iz ὀος, οὐσος, slov. uho (h iz s), lat. auris (iz ausis), aus-culto, nem. Ohr. – gen.pl. ὤτων], ep. οὖας, ατος, τό 1. uho; ἀκούω εἰς οὖς slišim na uho, pove se mi kaj kot skrivnost NT, λαλέω πρὸς τὸ οὖς šepetam na uho NT, εἰς ὦτα φέρω prinašam na uho, pravim skrivaj, δι' ὠτὸς πρός τινα ἐννέπω zašepetam komu na uho, φθόγγος βάλλει με δι' ὤτων glas mi je prišel do ušes, τὰ ὦτα παρέχω poslušam, ἐπέχομαι zamašim si ušesa; ὁ ἵππος ὀρθὸν οὖς ἵστησιν konj striže z ušesi; pren. τὰ βασιλέως ὦτα tajni služabniki (redarji) perz. kraljev. 2. uho, ročaj (pri posodi).

ῥαπίζω [Et. od ῥαπίς, ίδος palica, krepelec] tepem s šibo, bičam, šibam, bijem za uho, klofutam NT.

ῥάπισμα, ατος, τό udarec za uho, klofuta, zaušnica NT.

στειλειή, ἡ ep. στειλειόν, τό ep. 1. luknja, uho (sekire). 2. sekirišče, toporišče, πρώτη gornji del toporišča.

τρῡ́πημα, ατος, τό luknja, uho (šivanke) NT.

ὠτ-ακουστέω (οὖς, ἀκούω) vlečem na uho, prisluškujem, z napetostjo poslušam; poizvedujem, ogledujem.