-
θεράπων, οντος, ὁ [Et. kor. θερα, sor. θρησκεία verski običaj, češčenje] sluga, služabnik, hlapec, strežaj, sobojevnik, tovariš, oproda, οἱ θεράποντες spremstvo; Διός kralji, Ἄρηος oprode, borilci.
-
κακο-γείτων 2, gen. -ονος poet. sosed, tovariš v nesreči.
-
κοινός 3 in 2, ep. tudi ξυνήιος, ξυνός [Et. iz kom-jó-s, sor. lat. com-, cum] I. o stvareh: skupen, vzajemen; splošen, navaden, občen, splošno znan, splošno veljaven, kar se sme vsem povedati; javen, državen; NT preprost, nizek, neumit, nečist, nesvet. – subst. 1. τὸ κοινόν skupnost, celota; a) občina, zveza, zbrana vojska, država, vlada; b) občna korist, skupno premoženje, državni dohodki; ἀπὸ κοινοῦ α.) iz skupnega premoženja, iz državne blagajne; β.) po ljudskem sklepu; γ.) na državne stroške (tudi ἐκ κοινοῦ), ἐν κοινῷ javno. 2. τὰ κοινά državne zadeve, država, državni uradi (uprava, blagajna), πράττω τὰ κοινά bavim se z državnimi zadevami, τὰ κοινὰ διοικέω upravljam (krijem) skupne potrebščine (izdatke). II. o ljudeh: 1. istoroden, soroden. 2. soudeležen, tovariš, sodrug. 3. nepristranski, pravičen, družen, prijazen, uslužen, priljuden. 4. kdor se z vsakim druži, preprost, podel. III. adv. κοινῶς, κοινῇ 1. skupno z, skupaj. 2. javno, v imenu države, na skupne stroške. 3. istočasno, vzajemno.
-
κοινών, ῶνος, ὁ tovariš, sodrug, sodeležnik.
-
κοινωνός 2 (κοινός) 1. adi. skupen, κοινωνῷ ξίφει s skupnim mečem t. j. združena. 2. subst. udeležnik, tovariš, pomočnik τινός, τινί, ἔν τινι NT.
-
λοχῑ́της, ου, ὁ (λόχος) 1. vojak iste stotnije. 2. bojni drug, spremljevalec, tovariš.
-
μέτ-οχος 2 (μετ-έχω) deležen τινός; subst. ὁ (so)drug, tovariš NT.
-
ὅμ-αιχμος, ὁ (ὁμός, αἰχμή) tovariš v boju, soborilec, sovojnik.
-
ὁμό-κᾱπος, ὁ prebivalec istega vrta, tovariš pri jedi.
-
ὁμό-κλῑνος 2 (κλίνη) ion. ki leži pri isti mizi, tovariš pri mizi ali obedu.
-
ὁμό-σῑτος 2 (σιτέομαι jem) ion. tovariš pri mizi (obedu), μετά τινος ki jé skupaj s kom.
-
ὁμό-στολος 2 (στέλλω) poet. tovariš, spremljevalec τινός.
-
ὁμό-τεχνος 2 (τέχνη) ki se bavi z isto umetnostjo ali z istim rokodelstvom; subst. stanovski tovariš τινός, τινί.
-
ὁμο-τράπεζος 2 ki jé pri isti mizi, tovariš pri mizi (obedu), zaupnik.
-
ὀπᾱδός, ὁ, ἡ, ion. ὀπηδός; ὀπάων, ion. ὀπέων, ονος (ἕπομαι) spremljevalec, tovariš, sobojevnik, oproda, sluga, učenec NT, ἐλάφων zasledovalka, lovica.
-
παρακλίτης, ου, ὁ sosed (tovariš) pri mizi.
-
πάρ-εδρος 2 (ἕδρα) poet. ion. ki sedi pri kom (poleg koga), pridružen τινί; subst. ὁ prisednik (pri sodišču), tovariš (pri obedu), gost, pomočnik τινός.
-
προσ-εταιριστός 3 privzet kot tovariš, pridružen, pridobljen za udeležbo.
-
συγ-κοινωνός 2 sodeležen; subst. sodeležnik, tovariš τινός, ἔν τινι v čem NT.
-
συγ-κυνηγός poet., dor. -ᾱγός, ὁ, ἡ tovariš na lovu.