Franja

cannonata f

1. topovski strel:
non lo svegliano neanche le cannonate spi kot top

2. pren. izmišljotina, bahaštvo; ekst. izreden dogodek, izjemna predstava, senzacija:
il film è una cannonata film je izjemen

3. pren. šport (topovski) strel

class¹ [kla:s ameriško klæs] samostalnik
razred, skupina, kategorija, vrsta; letnik (študentov); predavanje, pouk, učna ura; tečaj
vojska naborniki istega rojstnega leta
sleng imenitnost

no class slab (športnik)
class register razrednica (dnevnik)
in the same class with iste vrste kakor, prav tak kot
in a class by itself edinstven
ameriško first class mail pisma
second class mail priporočeni časopisi
third class mail tiskovine in majhni paketi (do 8 unč)
fourth class mail večji paketi
the top of the class najboljši učenec v razredu
to get (ali obtain, take) a class končati tečaj z odliko
there's a deal of class about him je prvovrsten športnik

come out neprehodni glagol
ven priti, pokazati se; prvič nastopiti; izpadati (lasje); izginiti (madež); odlikovati se

come out in spots dobiti madeže
come out on strike začeti stavkati
come out at the examination odlično opraviti izpit
come out strong odločno zastopati (stališče)
sleng come out of that! pusti to! ne govori več o tem!
come out top biti najboljši

concrēscō -ere -crēvī -crētum (z)rasti, narasti (naraščati), nasta(ja)ti, tvoriti se: Col., Plin., putres concrescere fungos V., rigido concrescere rostro (dat.) ora videt O. vidi, da se spreminjajo v kljun, unde sanguis, bilis, ossa concreta et facta sint Ci., de terris terram concrescere parvis Lucr.; pren.: dies concretam exemit labem V. vrasle, nas se držeče napake; subst. pt. pf. neutr.: penitusque necesse est multa diu concreta modis inolescere miris V. zla, ki so se ukoreninila.

2. occ.
a) sprije(ma)ti se, zgostiti (zgoščevati) se, strditi (strjevati) se, otrpniti, sesesti (sesedati) se: concrescunt subitae currenti in flumine crustae V., concreta glacies L., lac concretum V., Col., T. sesirjeno mleko, sir, skuta, mare concrescit glacie O., aqua conglaciat frigoribus et nive pruināque concrescit Ci., nix concreta pruinā Lucr., gelu nix concreta Iust., imbres gelidis concrescunt ventis O., concrevit frigore sanguis V., concretus sanguis Cels., concreta sanguine barba O. (enalaga) zlepljena s strjeno krvjo, concretum aliquid ex sanguine Cels., concreta ossa Plin. otrdele (= brez mozga), umorem hunc … in lapidem concrescere manifesto apparet Plin., semen concretius aequo Lucr., spuma lactis concretior Plin.; subst. pt. pf. neutr.: nihil concreti habere, nihil solidi Ci., concreta quaedam Cels.; pren.: concretus dolor O. otrpla, nema, concretus vultus Tert. mrk pogled, tog izraz, concretus auditus Prud. debel, težak, top sluh.
b) zgostiti se = potemneti: claram speciem concreto lumine luna abdidit Ci. poet. je zakrila s potemnelim svitom.
c) rastoč skrčiti se: nanus et ipse suos breviter concretus in artus Pr. skrajšan.

Opomba: Sinkop. inf. pf. concrēsse: O.

contundēnte agg. ki zmečka; ki povzroča notranje poškodbe:
corpo contundente top predmet

částnik (commissioned) officer

dežurni částnik orderly officer, duty officer, officer of the day
nižji částnik subaltern, junior officer
visok částnik officer of high rank, high-ranking officer
aktivni částnik officer on the active list, officer on active service
rezervni částnik reserve officer, officer on half-pay
štabni částnik staff officer
zvezni částnik liaison officer
višji částnik (major, polkovnik) field officer
biti imenovan za částnika to be commissioned
višji částnik žargon brass hat
višji částniki pl žargon top brass

čêlo² anatomija forehead; front; (čelna stran) front; figurativno head

hišno čêlo gable
na čêlu at the head
na čêlu vojske at the head of the army
biti na čêlu to be in the front; to head
biti na čêlu seznama to head (ali to top) the list
gubančiti, mršiti čêlo to frown, to knit (ali to bend) one's brows
vedrega čêla with a serene look, not worried by cares

daljnostrélen of long range

daljnostrélen top long-range gun

demontírati (stroj) to take to pieces; (provizorno konstrukcijo) to take down, to knock down, to take apart, to break down

demontírati tovarno, vojno ladjo, stroj to dismantle a factory, a warship, an engine; (tôp) to dismount

désni -a, -o right, right-hand; grboslovje dexter

na désni on the right
na désno to the right
na désni strani on the right-hand side
na désnem bregu Ljubljanice on the right bank of the Ljubljanica
na désno! right turn!
na désno usmerjen rightward
désni bok ladje, na desni strani ladje starboard
désno krilo vojska politika šport right wing
désna stran (konja, voza) off side
biti komu désna roka to be someone's right-hand man
v désnem zgornjem kotu in the top right-hand (ali right-hand top) corner
hoditi, voziti po désni strani, držati se désne to keep to the right
zaviti na désno to turn right, to take a right turn

dog¹ [dɔg] samostalnik
zoologija pes, volk, lisjak
množina kovinski podstavek za polena v kaminu
domačno ničvrednež
sleng zagovednež, cepec, tepec
množina, sleng noge; rudniški voziček

dog's age cela večnost
dirty dog nravno slab človek
every dog has its day vsakomur je kdaj sreča naklonjena
to give a dog a bad (ali an ill) name and hang him zvaliti vso krivdo na človeka na slabem glasu
barking dogs never bite pes, ki laja, ne grize
to have a dog in one's belly biti čemeren
between dog and wolf v mraku
dog in a blanket vrsta sadnega kolača
to blush like a dog ne poznati sramu
a dog's chance nobeno upanje
a dead dog neuporaben človek ali reč
to die a dog's death, to die like a dog bedno poginiti
dog eat dog brezobzirno tekmovanje
like a dog's dinner po zadnji modi (oblečen)
dogs don't eat dogs vrana vrani oči ne izkljuje
ameriško, vojska, sleng dog's face navadni vojak, infanterist
a gay (ali jolly) dog veseljak
to go to the dogs propasti, priti na psa, obubožati, priti k nič
to help a lame dog over a stile pomagati komu v stiski
ameriško, sleng hot dog vroča hrenovka v žemlji
to lead a cat and dog life vedno se prepirati, živeti ko pes in mačka
a dog in the manger nevoščljivec
need to see a dog potreba po izpraznitvi črevesa
dog on it! prekleto!
sleng to put on dog šopiriti se
it rains cats and dogs lije ko iz škafa
to send s.th. to the dogs potratiti, zapraviti, pognati
let sleeping dogs lie kar je bilo, naj bo pozabljeno
dog tag pasja znamka
to take a hair of the dog that bit one "mačka" z vinom preganjati
to throw to the dogs zavreči, na klin obesiti; figurativno žrtvovati
top dog najvišja oseba, visoka živina
under dog podrejeni
whose dog is dead? kaj se dogaja?, kdo je umrl?

domét (-a) m

1. voj. gittata:
top z dolgim dometom cannone a lunga gittata

2. portata:
iz dometa strojničnega ognja fuori portata del fuoco delle mitragliatrici

3. raggio d'azione:
domet radijske postaje portata della stazione radio

4. (dosežek, uspeh) portata, portato, risultato

doséči to reach; to attain (cilj an end); to win; to achieve (svoj cilj, namen one's purpose)

ne doséči to fall short of
doséči obalo to reach shore
doséči visoko starost, starost 30 let to reach a great age, to attain the age of 30 years
ta knjiga je dosegla 10 izdaj this book reached its 10th edition
doséči popolnost to reach perfection
doséči sporazum to reach an understanding
doséči strop to reach the ceiling
niso mogli doséči vrha griča they could not reach the top of the hill
doséči slavo, zmago to win fame, a victory

drawer¹ [drɔ́:ə] samostalnik
predal; risar; točaj
množina spodnje hlače

chest of drawers predalnik
pogovorno out of the top drawer iz najboljše družine
bathing drawers kopalne hlačke

dùduk m (t. duduk) vrsta pastirske piščalke: glup kao duduk neumen kot štor; spavati kao duduk spati kot top; duvati s kim u jedan duduk enako misliti s kom

duro

A) agg.

1. trd:
duro come il sasso trd kot kamen
pane duro trd kruh
uova dure v trdo kuhana jajca
duro d'orecchi pog. naglušen; pren. gluh
duro di testa, di comprendonio pog. zabit, top
avere la pelle dura imeti trdo kožo
osso duro trd oreh
muso duro nesramnost, neotesanost; (ispido)
barba dura sršata brada

2. šport oster:
fare, praticare un gioco duro igrati ostro

3. neprožen; trmast:
cappello duro polcilinder
persona dura trmast človek

4. hud, neprijazen, mučen:
inverno duro huda zima

5. strog, neizprosen; podel, krut, brezčuten

6. težak, težaven; ekst. nerazumljiv:
un testo duro da capire težko razumljivo besedilo

7. kem. trd:
acqua dura trda voda

B) m

1. trdo, trd predmet, trda površina:
dormire sul duro spati na trdem

2. težava:
il duro ha ancora da venire težava šele pride

3. neuklonljiv človek, pogumnež; brezsrčnež, nasilnež:
fare il duro biti brezsrčen, delati se brezsrčnega

C) avv.

1. ostro, strogo:
tenere duro vztrajati

2. globoko; trdo; trdno:
dormire duro trdno spati
lavorare duro trdo delati

elektronsk|i [ó] (-a, -o) elektronisch; Elektronen- (pospeševalnik die Elektronenschleuder, snop der Elektronenstrahl, bliskovna luč das Elektronenblitzgerät, optika die Elektronenoptik); Elektronik- (računalnik der Elektronikrechner, omarica der Elektronikschrank)
elektronski top das Strahlenerzeugungssystem
elektronska naprava za naravnavanje časa die Zeitwaage
elektronska naprava za iskanje zasutih v plazu (lavinska žolna) das VS-Gerät, das Verschüttetensuchgerät, Lawinenverschütteten-Suchgerät
elektronska obdelava podatkov die Elektronische Datenverarbeitung (EDV)

emplacement [ɑ̃plasmɑ̃] masculin prostor, mesto, kraj; stavbišče; militaire položaj

emplacement de mitrailleuse, de pièce položaj za mitraljez, za top

épointer [epwɛ̃te] verbe transitif odlomiti konico, otopíti (un couteau nož)

s'épointer postati top

feu [fö] masculin ogenj, plamen, žar; požar; vročina; ognjišče, kamin; figuré hiša, dom, družina; (signalna) luč; figuré strast, navdušenost; bujna domišljija, navdih; vnetost, gorečnost; silovitost; poétique ljubezen; juridique smrt v ognju; militaire ogenj, streljanje; médecine vnetje

feu arrière, rouge zadnja, rdeča luč, mačje oko (avto)
feu d'artifice umetni ogenj
feu de Bengale bengalični ogenj
feu de la colère silna jeza
feu de camp taborni ogenj
feux pluriel croisés navzkrižni ogenj
feux pluriel du diamant sijaj diamanta
feux pluriel de l'été poletna vročina
feu d'enfer (figuré) peklenski ogenj
feu de l'ennemi sovražnikov ogenj, streljanje
feu continu, feu roulant (militaire) nepretrgan ogenj
feu nourri gost, močan ogenj
feu follet plamenčki, ki nastajajo, kjer se razkrajajo organske snovi (na močvirjih, pokopališčih)
feu de forêt gozdni požar
feu grégeois grški ogenj
feu de joie kres
les feux de joie de la Saint-Jean šentjanžev kres
feu de mine požar v rudniku
feu de paille kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajna gorečnost, navdušenje, zagledanost
feu de position luč, ki jo mora imeti prižgano stoječa ladja ali stoječe vozilo
feu des projecteurs, de la rampe žarometna luč, théâtre predodrske luči
feu du rasoir vneta koža po britju
feu rouge, jaune, vert rdeča, rumena, zelena luč (semaforske luči)
feu Saint-Elme Elijev ogenj
feu stop, d'arrêt luč za ustavljanje, za zaviranje
à petit, grand feu na majhnem, velikem ognju
à l'épreuve du feu varen pred ognjem
en feu v ognju, vroč, razgret, vnet, pekoč
feu! ogenj! (ukaz za streljanje)
au feu! gori!
arme féminin à feu strelno orožje
auteur masculin plein de feu pisatelj z bujno domišljijo
baptême masculin du feu ognjeni krst
bouche féminin à feu top, kanon, možnar
coup masculin de feu strel
épreuve féminin du feu ognjena preizkušnja
école féminin à feu topniške strelske vaje (s pravimi naboji)
aller au feu iti v boj
allumer un, faire du feu prižgati, narediti ogenj
avoir du feu dans les veines biti živahnega temperamenta
avez-vous du feu sur vous? imate malo ognja? (za prižig cigarete)
avoir le feu au derrière zelo hitro iti
n'avoir ni feu ni lieu ne imeti stalnega bivališča
avoir la bouche en feu imeti vneta usta
cesser le feu (militaire) ustaviti ogenj
craindre quelqu'un comme le feu bati se koga ko vraga
cuire un rôti à feu doux, à feu vif peči pečenko na milem, močnem ognju
condamner au feu obsoditi na smrt v ognju
demander, donner, offrir du feu prositi, dati, ponuditi ogenj
donner le feu vert à quelqu'un (figuré) dovoliti komu, da kaj napravi
éteindre, noyer un feu pogasiti ogenj
être dans son coup de feu tičati sredi dela
être en feu biti v ognju (tudi figuré); goreti
être tout feu, tout flamme (po)kazati veliko navdušenje
être pris entre deux feux (figuré) biti med dvema ognjema, biti v škripcih
être sans feu ni lieu biti brez doma
faire feu, faire feu sur iskre kresati, streljati na
faire long feu (figuré) nobenega učinka ne imeti, ponesrečiti se
ne pas faire long feu ne trajati dolgo
faire feu des quatre fers uporabiti vsa možna sredstva, na vse kriplje si prizadevati
faire la part du feu prepustiti ognju, kar se ne da rešiti, žrtvovati se
jeter au feu zagnati, vreči v ogenj
se jeter au feu pour quelqu'un iti v ogenj za koga
jeter feu et flamme (figuré) peniti se od jeze
jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
jouer avec le feu (figuré) igrati se z ognjem
mettre le feu à quelque chose, mettre quelque chose en feu podtakniti čemu ogenj, zažgati kaj
mettre à feu et à sang opustošiti, razdejati (z ognjem in mečem)
faire mourir quelqu'un à petit feu (figuré) dolgo koga mučiti, namenoma ga pustiti v mučni negotovosti
ouvrir le feu odpreti ogenj, začeti streljati
prendre feu vneti se (tudi figuré), vžgati se; razjeziti se, vzkipeti
prendre feu et flamme pour quelque chose vneti se za kaj, biti takoj vnet, navdušen za kaj
prendre entre deux feux vzeti v navzkrižni ogenj
souffler sur le feu (figuré) podpihovati ogenj, strasti
n'y voir que du feu biti zaslepljen, figuré ničesar ne videti, ničesar ne razumeti
c'est le feu et l'eau to je kot ogenj in voda
le feu lui monte au visage rdečica mu plane v obraz
il n'y a pas de fumée sans feu (proverbe) kjer je dim, je tudi ogenj