Franja

Pompōnius 3 Pompónij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani predstavniki

1. T. Pomponius Atticus Tit Pomponij Atik, prijatelj Cicerona in Kornelija Nepota: Ci., N.

2. L. Pomponius Lucij Pomponij, Katulov sodobnik, pisec atelan: Gell.

3. P. Pomponius Secundus Publij Pomponij Sekund, pisec žaloiger (tragedij) za časa Kaligule in Klavdija: Q. — Adj. Pompōniānus 3 Pompónijev: nomina Ci., pira Plin., versūs Gell. Pomponijevi verzi (gl. Pomponij 2.).

poste² [pɔst] masculin položaj, mesto, funkcija, služba; militaire stražarsko mesto, stražar, straža; minéralogie, mines posada, izmena; telefonski aparat, telefon; radijski aparat, sprejemnik, radio; commerce (računska) postavka

poste sur accu baterijski sprejemnik
poste actif aktivna postavka
poste d'aiguillage kabina za upravljanje kretnic
poste avancé (militaire) prednja straža
poste brouilleur, gênant motilni oddajnik
poste créditeur (dobro)imetje, dobropis
poste débiteur dolgovna, debetna postavka
poste émetteur, d'émission radijski oddajnik
poste d'essence bencinska postaja
poste d'honneur častna funkcija
poste d'incendie, d'eau protipožarna, vodna instalacija (proti požarom)
poste de jour, de nuit (minéralogie, mines) dnevna, nočna posada (izmena)
poste à lampes (radio) cevni aparat
poste d'observation (militaire) opazovališče
poste à ondes courtes, moyennes radio na kratke, srednje valove
poste (de police) policijska postaja
poste public javna telefonska govorilna kabina
poste de T. S. R radijska (oddajna) postaja
poste récepteur radijski sprejemnik
poste de secours reševalna postaja
poste de télévision televizijski aparat
poste de transformation (él) transformator
poste à transistors transistorski sprejemnik
poste de travail delovno mesto
poste-voiture radio v avtu
abandonner son poste dezertirati
être à son poste biti na (svojem) mestu
occuper un poste élevé zavzeti visok položaj
relever un poste (militaire) menjati stražo

potence [pɔtɑ̃s] féminin nosilec, opora; vešala, kazen na obešenje; naprava za merjenje višine konj

en potence v obliki črke T
mériter la potence zaslužiti vešala

potencé, e [pɔtɑ̃se] adjectif

croix féminin potencée križ, čigar kraki imajo obliko črke T

potis -e (sor. s skr. páti-ḥ gospod, soprog, pátnī gospa; prim. gr. πόσις [iz *πότις] soprog, πότνια gosp(odaric)a, δεσ-πότης gospo(dar), vladar, δέσποινα [iz *δεσ-πο(τ)νια], lit. patìs, pàts soprog, got. faths gospod, brut-faths [=*Braut-herr = Bräutigam] ženin, lat. com-pos, im-pos, potestas, posse).

I. poz. zmožen, môčen, močán, mogočen, silen, oblasten: Divi potes Varr.; večinoma v povezavi z glag. esse ali tudi brez njega = biti sposoben, biti zmožen, (z)moči, premoči, mogoče biti komu kaj: potis sum hoc inter vos componere Pl., at non Euandrum potis est vis ulla tenere V., potis es reperire Lucr., sanguis potis est consistere Poeta ap. Ci., nec (naspr. corpus) potis est cerni Lucr., si potis est Ter., Prud. če je mogoče, če je moč, quid pastores potis sunt Varr., nec potis (sc. est) Ionios fluctus aequare sequendo V., quī potis est? Cat. kako je mogoče?; v vprašanju: potin = potisne: potin' es dicere? Ter., potin' est (= potest)? Pl., potin' (= potin' est), ut desinas? Ter. ali moreš nehati? ali lahko nehaš? = nehaj vendar?; neutr. pote z istim pomenom: Lucr., hoc facias sive id non pote sive pote (sc. est) Cat., quā pote quisque, in eā conterat arte diem Pr.; pote (pote') = potest; z inf.: Vitr., Pr., pa tudi = potest esse more biti, mogoče je: nihil pote supra Ter., hoc quidquam pote impurius? Ci., quantum pote Ci. ep. kolikor (= kakor hitro, takoj ko, brž ko) je mogoče; potis ali pote (sc. esse) = posse često pri Pl. — Iz potis (pote) in esse je nastal glag. possum (gl. possum; prim. tudi še pte in zvezo ut-pote). —

II. komp. potior -ius

1. prednost imajoč, ljubši, važnejši, boljši, vrlejši, odličnejši, izvrstnejši: abs.: heres L., sententia V., H., ut sit potior Ter. da bo imel prednost; tako tudi: qui potior nunc es Tib., Persae multitudine potiores Cu. močnejši; potiorem vitā rem habere C. ali publica commoda privatis potiora habere C. javnim (državnim) koristim dajati prednost pred zasebnimi, plus pollet potiorque est patre Poeta ap. Ci., cives potiores quam peregrini Ci., nihil mihi potius fuit, quam ut … Ci.; subst. n pl. važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše) stvari (reči), važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše): ea referremus, nisi maiora potioraque haberemus N., quasi potiora quaedam egisset Cu., naturae est potioribus deteriora submittere Sen. ph.

2. vrednejši: quibus tantum crederem, potiores habui L. (sklad po adj. dignus). — Od tod acc. sg. adv. potius bolj, raje, rajši, prej(e): quaestio facti potius est, non iuris Icti., Galliam potius esse Ariovisti quam populi Romani est C., hic potius vivus in reos quam occisus in proscriptos referretur Ci.; s finalnim stavkom: perpessus est omnia potius quam conscios indicaret Ci. kakor da bi bil … , audeo dicere hoc malo domitos ipsos potius cultores agrorum fore quam ut armati per secessionem coli prohibeant L.; quam potius V. = potius quam. Pogosto (v zvezi z vel, sive, seu, aut) kot popravek (correctio), pojasnilo prejšnjega izraza = bolje (rečeno), to je, oziroma: magnus (sc. homo) vel potius summus Ci., o clementiam populi Romani seu potius patientiam miram Ci., sceleratus civis aut domesticus potius hostis Ci.; pri nasprotjih (v zvezi z ne, atqui, sed): istius fide ne potius perfidiā decepti Ci., non laudatio, sed (marveč, temveč) inrisio Ci.; pri komp.: cum ei fuerit optabilius oblivisci posse potius … Ci.; pri glag. s komparativnim pomenom (malle, praestare, praeoptare; v teh primerih se potius ne sloveni): N., Uticae potius quam Romae esse maluisset Ci., mori potius quam servire praestaret Ci., ut puerum praeoptares perire potius quam … Ter. —

III. superl. potissimus 3 najizvrstnejši, najimenitnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni, prvi: Plin. iun. idr., potissimos libertorum veneno interfecit T., potissimus tentare S. prvi je poskusil, quid potissimum sit Ci., primum ac potissimum omnium ratus L., potissimus nostrae ut sit domi Pl. da bi imel prednost pred vsemi. — Večinoma acc. sg. n. adv. potissimum najbolj, najraje, najrajši, (prav) posebej, (prav) posebno, (še) zlasti, predvsem, pred vsem (drugim), prav: Pl., Ter., Hirt., Iust. idr., ex his delecti Delphos deliberatum missi sunt qui consulerent Apollinem, quo potissimum duce uterentur N., aut quo potissumum infelix adcedam? S., forte quadam utili ad tempus, ut comitiis praeesset, potissimum M. Duillio sorte evenit L., qui potissimum ex magno numero conscenderent C. sed ego potissimum (najbolj) Thucydidi credo N., at enim cur a me potissimum (prav) hoc praesidium petiverunt? Ci., in eā potissumum (prav) urbe natus N.

praebia -ōrum, n (praebēre) amulet: in Stigmatia „praebia“ a praebendo, ut sit tutus, quod si[n]t remedia in collo pueris Varr., praebia rursus Verrius vocari ait ea remedia, quae Gaia Caecilia, uxor Tarquini Prisci, invenisse existimatur, et inmiscuisse zonae suae, qua praecincta statua eius est in aede Sancus, qui deus dius fidius vocatur; ex qua zona periclitantes ramenta sumunt P. F., ea vocari ait praebia, quod mala prohibeant P. F.

prae-damnō -āre -āvī -ātum (prae in damnāre)

1. vnaprej obsoditi (obsojati): totam culpam eius temporis in praedamnatum collegam transferentem omnes tribus absolverunt L., cunctari enim se, ne si superesset, eripere[t] legibus reum, sin deesset, destituere ac praedamnare amicum existimaretur Suet.

2. metaf.
a) se perpetuae infelicitatis praedamnare Val. Max. samega sebe imeti za obsojenega na večno nesrečo.
b) (o)pustiti ((o)puščati) kaj, izgubiti (izgubljati) (up(anje), nado): spem L.

prae-fēstīnō -āre (prae in fēstīnāre)

1. zelo (preveč) hiteti, prenagliti se, prehitro narediti (storiti) kaj, prehitro ukrepati glede česa, v zvezi s čim: quid opus[t], adulescens? PL. Isti[c] infortunium, qui praefestinet ubi erus adsit praeloqui Pl., praefestinamus quae sit causa sciscere, quod sit necessum scire, praesertim in brevi Afr. fr., iam tamen invenio qui me iaculentur et ictu praefestinato munus inane petant Ps.-O., quia neque praefestinatum opus nimium immature videri possit ante quindecim dies factum Col., proprium est dolentis praefestinare ad indicandum quae dolent Don., defecturos se, ne deficere praefestinarent, effecisse L. prenagliti se z odpadom.

2. hiteti mimo česa, obiti kaj: Toronaeum Thermaeumque sinum praefestinans T.

presente sedanji, sodoben; navzoč, prisoten

al presente, de presente sedaj
desde el primero del presente (mes) od 1. t. m. dalje
en el caso presente v tem (pričujočem) primeru
por el (ali la, lo) presente za sedaj
tiempo presente sedanjost; sedanjik
estar presente biti navzoč
estar de cuerpo presente položen na svečan mrtvaški oder
hacer presente spomniti, predočiti, na dušo pihati
tener presente imeti v vidu, imeti pred očmi; spominjati se
lo tendré presente mislil bom na to
¡presente! tu! (pri klicanju imen)
Presente Tu (na pismih)

prodnik² [ó] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Strandläufer, der Uferläufer (srpokljuni Sichelstrandläufer, Temminckov Temmincks-Strandläufer, spremenljivi Alpen-Strandläufer, morski/obalni Meer-Strandläufer, mali Zwerg-Strandläufer, veliki der Knut(t))

profíl (-a) m

1. profilo:
imeti lep, pravilen profil avere un profilo bello, regolare
v profilu di profilo

2. teh. profilo, profilatura; sagoma; (prerez) sezione:
okrogli, trikotni profil profilo tondo, triangolare
prečni profil sezione trasversale
žel. nakladalni profil sagoma di carico
aer. profil letalskih kril profilo alare

3. teh. (kovinska palica z značilnim prerezom) profilato, profilo:
aluminijski, jekleni profili profilati di alluminio, d'acciaio
profil I, U profilo in doppio T, a U

4. (bistvene značilnosti) profilo:
poklic ozkega profila una professione di basso profilo

5. geol.
geološki profil profilo geologico
rečni profil profilo fluviale

prōscrīpturiō -īre (desid. k prōscrībere) hoteti izobčiti (proskribírati), rad izobčevati (proskribírati): hoc turpe Gnaeus noster biennio ante cogitavit; ita sullaturit animus eius et proscripturi[t] iam diu Ci. ep.

ptíca, ptíč ave f ; pájaro m

divja ptica ave brava, ave silvestre
nočna ptica ave nocturna
ptica pevka ave can(t)ora
ptica selivka ave de paso
ptica roparica ave de rapiña
ptica plezavka ave trepadora
lov na ptice caza f de pájaros
reja ptic cría f de pájaros
selitev ptic migración f de las aves
varstvo ptic protección f de los pájaros
veda o pticah ornitología f
jata ptic paso m (de las aves)

pullitiēs -ēī, f (pullus1) mladiči, mladetina, zarod: itaque circa messem, cum iam confirmata est pullities, eligitur Col., nam pullities saepe quadraginta diebus op[t]ima redditur Col., cum primo vere in eo vase nata est pullities, novus rex eligitur Col.

purpurāscō -ere (purpurāre) škrlateti, dobi(va)ti škrlatno (bagreno, temnordečo) barvo, bagriti se: at eius (sc. maris) unda cum est pulsa remis, purpurascit, et quidem aquae tinctum quodam modo et infectum Ci., vitis, qu[a]e uvas Aminnias albas fereba[n]t, eo anno, quo ille imperium meruit, [pur]purascere … plurima purpurea facta sunt Vop.

purpurissum -ī, n (izpos. πορφυρίζον) neka temna škrlatna barva za rdečenje: Plin.; poseb. za ličenje in lepotičenje obraza: Hier., Tert., tum tu igitur cedo purpurissum Pl., inlino cretam cerussam purpurissum Naev. ap. Non., cedo purpurissum! Afr. ap. Non.; metaf.: quid in orationibus meis novicium, quid crispulum, quid fuscum, quid purpurisso litum aut [t]umi[dum aut] pollutum? Fr. — Soobl. purpurissus -ī, m: Hier.

pylône [pilon] masculin, architecture stolpast steber, pilon

pylône pour l'antenne de télévision steber za televizijsko anteno
pylône de forage vrtalen stolp
pylône métallique pour conduites kovinski steber za vod visoke napetosti
pylône (de T. S. F.) radijski stolp
pylônes électriques le long de la voie de chemin de fer električni piloni (stebri) ob železniški progi

quadrī-duum (napačno quat(t)rīduum) -ī, n (quattuor in diēs; prim. bīduum, tvorjeno različno po prī-, postrī-diē) štiridnevje, štirje dnevi, doba štirih dni: hoc triduo aut quadriduo Pl., in quadriduo Pl., triduum aut quadriduum post Ca., post quadriduum Vell., post triduum vel quadriduum Hier., iustitium, quod quadriduum fuit L., ne plus quadriduum in sole siveris Ca., quadriduum per vastas solitudines absumptum est Cu., quatridui navigatio Plin., intra quadriduum Val. Max., iter quatridui Front., quadridui causā Ci. za štiridnevno rabo, respondit triduo illum aut summum quadriduo esse periturum L., in eisdem castris quadriduo moratus S., quadriduo, quo haec gesta sunt Ci. štiri dni potem, ko se je to zgodilo.

quadriparti, (t)e [kwadriparti, -(t)] adjectif četverodelen

comité masculin quadriparti (politique) štiristrankarski odbor

quadruplātor (quadriplātor) -ōris, m (quadruplāre ali quadruplārī)

1. (iz quadruplāre početveriti) „početverj(ev)alec“ = pomnoževalec, povečevalec, izkoriščevalec, oderuh: quadruplatores beneficiorum suorum Sen. ph., ut cum quadruplatore agam, bis duplum quinquennium faciam Ap.

2. (iz quadruplārī ovajati, in to iz quadruplum početverjeno, štirikratnost)
a) javni tožnik, ovadnik, ovaduh = klečeplazec za četrtino (ker so ljudje te baže sprožili tožbo za štirikratno kazen (quadrupli actio), tj. predlagali so, naj se obtoženec (ovajenec) obsodi na četverno globo, od katere jim je po zakonu pripadala ena četrtina): Pl., Ci., P. F. idr., [quadruplatorem dictum ait Aelius G]allus [qui eo quaestu se tuebatur, ut eas res perse]que[retur, quarum ex legibus quadrupli erat] actio Fest.; metaf. podkupljiv sodnik: populum Romanum quadruplatoris et interceptoris litis alienae personam laturum L.
b) carinski zakupnik: invidere portoria quadruplatoribus Sid.

Opomba: Razširjena soobl. quadrupulator: ubi quadrup[u]lator quempiam iniexi[t] manum Pl. (Persa 70).