Franja

Zadetki iskanja

  • ouvrier, ère [uvrije, -ɛr] adjectif delavski, delovni; masculin, féminin delavec, -vka

    classe féminin ouvrière delavski razred
    abeille féminin ouvrière čebela delavka
    parti masculin ouvrier delavska stranka
    train masculin ouvrier delavski vlak
    cité féminin ouvrière delavsko (mestno) naselje
    ouvrier agricole poljski delavec
    ouvrier du bâtiment gradbeni delavec
    ouvrier à la journée dninar
    ouvrier des chemins de fer železniški progovni delavec
    ouvrier d'extra pomožni delavec
    ouvrier forestier gozdni delavec
    ouvrier maçon zidarski delavec
    ouvrier en métaux kovinski delavec
    ouvrier aux pièces delavec, ki dela na kose
    ouvrier qualifié, professionnel kvalificiran delavec
    ouvrier hautement qualifié, spécialisé visoko kvalificiran delavec
    ouvrier saisonnier sezonski delavec
    ouvrier à la tâche akordni delavec
    ouvrier du textil tekstilni delavec
    ouvrier des transports delavec v prevozništvu
    ouvrier d'usine tovarniški delavec
  • Parteiengehör, das, Recht zaslišanje stranke; Recht auf Parteiengehör pravica biti zaslišan kot stranka
  • Parteistellung, die, Recht Parteistellung haben biti stranka v postopku
  • partij|a ženski spol (-e …) die (kommunistische) Partei
    | ➞ → stranka
  • phalangiste [-žist] adjectif falangističen; histoire falangist; član španske falange

    parti masculin phalangiste falangistična stranka v Španiji
  • pogódben contractuel, conventionnel, conforme au contrat (ali au traité)

    pogodbena cena prix contractuel (ali stipulé dans le contrat)
    pogodbeno delo travail moški spol par contrat
    pogodbena stranka partie ženski spol contractante
    pogodbeno določiti stipuler par contrat
    pogodbeno se obvezati s'engager par contrat
  • pogódben contractual

    pogodbena cena precio m contractual (ali estipulado en el contrato)
    pogodbena stranka la parte contratante
    pogodbeno določiti estipular por contrato
  • populista

    partido populista ljudska stranka
  • populiste [pɔpülist] adjectif

    parti masculin populiste ljudska stranka
  • populus1 -ī, m (etim. besede ni zanesljivo potrjena, možen je etr. izvor; morda iz indoev. *pl̥-plo-, *pol-plo- ali pa iz *plo-plos „prebivalstvo“ [kor. *pel- (na)polniti] kot manipulus, plēnus, pleō, plēbēs)

    I.

    1. ljudstvo = množica, truma, roj, gruča, skupina, tolpa, krdelo, mnogota: fratrum O., Iust., natorum O., amicorum Sen. ph., duo populi (sc. apum) Col., imaginum Plin., spicarum Pall., scelerum Sid.; poseb. množica ljudi, ljudstvo: et populus urbanus et exercitus N., Romae concursus populi in forum est factus L.; pesn. pl. = ljudje: Ap., Gell., Aug. idr., ore favent populi O., convocat hic populos iussaque verba refert O., curru iungit Halaesus equos Turnoque ferocis mille rapit populos V., in populos mittere Val. Fl., Sil. vsem razglasiti (razglašati).

    2. occ. (v političnem oziru kot državna celota) suvereno, samostojno ljudstvo kake svobodne države, občina, država: est igitur … res publica res populi, populus autem non omnis hominum coetus quoquo modo congregatus, sed coetus multitudinis iuris consensu et utilitatis communione sociatus Ci., populus Centuripinorum, Syracusanus Ci., defecere ad Poenas hi populi: Atellani, Calatini, Bruttii L.; pogosto liberi populi (naspr. reges) Ci. svobodne države.

    3. occ. (pre)prosto ljudstvo, raja: malus poeta de populo Ci., populi potentiae (gr. δημοκρατία) non amicus et optimatium fautor H., civitas popularis (demokratija, demokracija), in quā in populo sunt omnia Ci.

    II. v Rimu

    1. v najstarejšem času plemstvo (patriciji, optimati, naspr. plebs): ut ea res populo plebique Romanae bene eveniret Ci., a plebe consensu populi consulibus mandatur, ut … L.

    2. pozneje včasih = plebs, plebejci: coniunctus huic ordini (plemenitaška stranka, stranka optimatov) populus Ci., tribuni plebis ad populum tulerunt L., sumat (sc. homo ex illo globo nobilitatis) aliquem ex populo monitorem officii sui S.; kot tretji stan: vescitur omnis eques tecum populusque patresque Mart., dat populus, dat gratus eques, dat tura senatus Mart.

    3. večinoma = celota, skupnost vseh stanov na čelu s senatom, (celotno) ljudstvo (plemstvo in plebejci), narod; poseb. pogosto: senatus populusque Romanus (skrajšano S.P.Q.R.) Ci. idr.; v povezavi tudi samo: senatus populusque L., senatus decrevit populusque iussit Ci., et patres in populi potestate fore L., (redko nasprotno: populus et senatus Romanus S., populus Romanus senatusque L., populus et senatus Arn.).

    III. meton.

    1. okrožje, okrog, okraj, ozemlje, območje, področje: perventum ad populum frequentem cultoribus L.

    2. ulica, cesta: e quibus haec populum spectat at illa Larem (hišo) O.

    3. državna (občinska, javna) blagajna, erár(ij): Iuv., G., Ulp. fr., sestertium quadringenties aerario inlatum est ad retinendum populi fidem T. zaupanje, kredit.

    IV. metaf. ljudstvo = skupnost krščanskih neposvečencev (laikov), láištvo, láiki, laikát (naspr. clerici): pozni Icti.

    Opomba: Sinkop. obl. poplus: Pl.; pl. poploe: Carmen Saliare ap. Fest.
  • postop|ek2 [ó] moški spol (-ka …) pravo das Verfahren
    arbitražni postopek Schlichtungsverfahren
    civilni postopek Zivilverfahren
    dokazni postopek die Beweisaufnahme (v dokaznem postopku se je izkazalo … die Beweisaufnahme ergab …)
    izvršilni postopek die Zwangsvollstreckung, das Exekutionsverfahren, Vollstreckungsverfahren, Zwangsvollstreckungsverfahren
    kazenski postopek das Strafverfahren, der [Strafprozeß] Strafprozess
    mandatni postopek Mandatsverfahren
    nadaljevalni postopek Nachverfahren
    nepravdni postopek [Beschlußverfahren] Beschlussverfahren, Außerstreitverfahren
    obtožni postopek Eröffnungsverfahren
    opominjalni postopek Mahnverfahren
    postopek pri sodniku za prekrške Ordnungsverfahren
    pravdni postopek [Prozeßverfahren] Prozessverfahren, Streitverfahren, der Rechtsweg
    predhodni postopek Vorverfahren
    predpisani postopek die Formvorschrift
    preiskovalni postopek Ermittlungsverfahren, Untersuchungverfahren
    prizivni/pritožbeni postopek Berufungsverfahren; Revisionsverfahren
    razvezni postopek [Scheidungsprozeß] Scheidungsprozess
    sodni postopek das Gerichtsverfahren, der Rechtsgang, der Rechtsweg
    spravni postopek Güteverfahren, Sühneverfahren
    stečajni postopek der Konkurs, das Konkursverfahren
    vojaški kazenski postopek Militärstrafverfahren
    zamudni postopek Versäumnisverfahren
    zapuščinski postopek [Nachlaßverfahren] Nachlassverfahren
    začeti/uvesti postopek proti das Verfahren einleiten gegen
    predlog za uvedbo kazenskega postopka der Strafantrag
    sklep o uvedbi postopka der [Eröffnungsbeschluß] Eröffnungsbeschluss
    uvedba stečajnega postopka die Konkurseröffnung
    mirovanje postopka Stillstand der Rechtspflege
    predlog za skrajšani postopek der Dringlichkeitsantrag
    obnovitev postopka Wiederaufnahmeverfahren
    predlog za obnovitev postopka der Wiederaufnahmeantrag
    ustaviti postopek das Verfahren einstellen
    oprostitev plačila stroškov postopka die Verfahrenshilfe
    ugovor zoper kršitev procesnih predpisov med postopkom die Rüge
    stranka v postopku die [Prozeßpartei] Prozesspartei
    biti stranka v postopku Parteistellung haben
    opravilo v postopku die [Prozeßhandlung] Prozesshandlung
    pravica, biti zaslišan v postopku der Anspruch auf rechtliches Gehör
    terjatev v stečajnem postopku die Konkursforderung
    tožba v izvršilnem postopu die Exekutionsklage
    udeleženec v postopku der Verfahrensbeteiligte, Nebenbeteiligte
    zakon o kazenskem postopku die [Strafprozeßordnung] Strafprozessordnung (StPO)
    zakon o pravdnem postopku die [Prozeßordnung] Prozessordnung, [Zivilprozeßordnung] Zivilprozessordnung (ZPO)
    zakon o sodnem postopku die Gerichtsordnung
    zakon o stečajnem postopku das Konkursrecht
  • poursuivant, e [pursɥivɑ̃, t] masculin, féminin tožnik, -ica; zasledovalec, -lka

    la partie poursuivante tožeča stranka
  • požéti (-žánjem) perf.

    1. mietere (tudi ekst.):
    požeti sadove svojega truda mietere i frutti delle proprie fatiche

    2. pren. mietere, raccogliere, ottenere:
    požeti hvalo, občudovanje mietere plausi, ammirazione
    v vojski mu je poželo obe nogi perse ambedue le gambe in guerra
    pri volitvah je ljudska stranka požela največ glasov il partito popolare ha avuto il maggior numero di voti alle elezioni
  • právda case, suit, lawsuit; action, process

    civilna právda civil suit
    stranka v právdi party to an action
    stranka, nasprotnik v právdi opposing party
    dobiti (izgubiti) právdo to win (to lose) a suit (ali one's case)
    imeti právdo z to go to law against, to be at law with
    voditi právdo to carry on a lawsuit
    dobiti svojo právdo to win one's case (ali lawsuit)
    právda še teče the case continues, lawsuit is still in process
  • právden (-dna -o) adj. di, del processo, processuale, contenzioso:
    pravdna stranka parte in causa
    pravdni akt atto processuale
    pravdni postopek procedimento contenzioso, procedura
    pravdni stroški spese processuali
  • prevailing [privéiliŋ] pridevnik (prevailingly prislov)
    prevladujoč, močnejši; obstoječ, (povsod) veljaven, sedanji

    pravno the prevailing party zmagovita stranka
    ekonomija prevailing tone vodilni ton
  • progrès [prɔgrɛ] masculin napredek; napredovanje; naraščanje, porast

    progrès technique tehnični napredek
    les progrès de la science, de la médicine napredek znanosti, medicine
    progrès de la maladie napredovanje bolezni
    les progrès de l'inondation, de l'incendie napredovanje požara, naraščanje poplave
    (familier) il y a du progrès bolje je, stvar se boljša
    croire au progrès de l'humanité verovati v napredek človeštva
    être en progrès, faire des progrès napredovati, priti naprej
    vivre une période de progrès živeti v dobi napredka
    élève masculin en progrès učenec, ki napreduje, se boljša
    parti masculin du progrès napredna stranka
  • progresista napreden

    progresista m naprednjak, liberalec
    partido progresista napredna stranka
  • progresístičen progressiste

    progresistična stranka parti moški spol progressiste
  • progressiste [-sist] adjectif družbeno napreden, napredne miselnosti; masculin, féminin naprednjak, -inja, privrženec napredka

    idées féminin pluriel progressistes, politique féminin progressiste, député masculin progressiste napredne ideje, napredna politika, napreden poslanec
    parti progressiste napredna stranka