Franja

kompozicíjski (-a -o) adj.

1. compositivo, di composizione:
delo ima svoj kompozicijski red l'opera ha un suo ordine compositivo

2. muz. compositivo:
kompozicijski stavek tempo

koncesiv|en (-na, -no) konzessiv
koncesivni stavek der Einräumungssatz, Konzessivsatz

koncesíven concessive

koncesívenni stavek concessive clause

koncesíven gramatikalno concessif

koncesivni stavek proposition ženski spol concessive

koncesíven (-vna -o) adj. lingv. (dopusten) concessivo:
koncesivni stavek (proposizione) concessiva

koncesíven concesivo

koncesivni stavek proposición f concesiva

končn|i [ô] (-a, -o) End- (montaža die Endmontage, odločitev die Endentscheidung, rima der Endreim, stopnja die Endstufe, vsota die Endsumme, zmaga der Endsieg, soglasnik der Endkonsonant, rastlinstvo, botanika brst die Endknospe, cilj das Endziel, efekt der Endeffekt, živalstvo, zoologija gostitelj der Endwirt, prevzem die Endabnahme, rezultat das Endresultat, šport der Endstand, das Endergebnis, sklep der [Endbeschluß] Endbeschluss, smoter der Endzweck, samoglasnik der Endvokal, stanje der Endzustand); [Schluß] Schluss- (določba die [Schlußbestimmung] Schlussbestimmung, faza die [Schlußphase] Schlussphase, stavek der [Schlußsatz] Schlusssatz, krojenje tehnika die [Schlußausformung] Schlussausformung); Fertig- ( tehnikapihanje das Fertigblasen)
končna cena der Konsumentenpreis
končni obračun die Endabrechnung, [Schlußrechnung] Schlussrechnung
končni izdelek das Fertigfabrikat, die Fertigware, das Fertigerzeugnis, das Enderzeugnis
končni izbor die engere Wahl

kondicionál gramatikalno (mode moški spol ) conditionnel moški spol

kondicionalni stavek (proposition ženski spol) conditionnelle ženski spol

kondicionálen

kondicionálenni stavek conditional clause

kondicionálen (-lna -o) adj. lingv. (pogojen) condizionale:
kondicionalni stavek proposizione condizionale

kondicionálen

kondicionalni stavek oración f (ali proposición f) condicional

konsekutiv|en (-na, -no) konsekutiv, Konsekutiv- (stavek der Konsekutivsatz, tolmač der Konsekutivdolmetscher, tolmačenje das Konsekutivdolmetschen)

konsekutíven consecutive; successive

konsekutívni stavek consecutive clause

kontaktn|i (-a, -o) Kontakt- (lok der Kontaktring, agronomija in vrtnarstvo herbicid das Kontaktherbizid, naslov die Kontaktadresse, tehnika nastavek das Kontaktstück, kemija postopek das Kontaktverfahren, razmik der Kontaktabstand, stavek der Kontaktsatz, strup das Kontaktgift, valj die Kontaktwalze, medicina infekcija die Kontaktinfektion, medicina leča Kontaktlinse, ročica der Kontaktarm, upornost der Kontaktwiderstand, vzmet die Kontaktfeder, lepilo der Kontaktkleber, polje das Kontaktfeld)

kòsinusov -a -o kosinusov: kosinusov poučak k. stavek

linguistic [liŋgwlstik] pridevnik (linguistically prislov)
lingvističen, jezikosloven, jezikoven

linguistic atlas lingvistični atlas
linguistic form lingvistična oblika (beseda, fraza, stavek)
linguistic stock prvoten jezik in iz njega izpeljani jeziki

magis² (iz *mag-i̯os) ali mage (Pl., Lucr., Pr., Ph., Serv.), adv. (sor. z māgnus)

1. bolj, večinoma s quam, ac, atque
a) za opisovanje adj. in adv. komparativnih oblik: Pl., Ter., Lucr., magis anxius O., magis necessarius Ci., magis dicto audiens N., magis proprie Ci.; occ. v podkrepitev komp.: Iust., Val. Max., Amm., Arn., magis hoc certo certius Pl., tristior ignominiosae pacis magis quam periculi nuntius L., hic enim magis (dokaj) est dulcius Pl., tako tudi: magis aptior quam … Ap.
b) pred glag.: Ter., N., Amm., iam scibo, utrum haec me mage amet an marsupium Pl., magis est admirandum Ci., magis erit parricida Ci., magis aedilis esse non potuisset Ci., scuto vobis magis quam gladio opus est L., praeterita magis reprehendi possunt quam corrigi Ci., eum magis malle (= potius malle) suum consequi, quam … Icti., nihil (haud Pl.) vidi magis Ci. to sem prav dobro videl; z abl. comparationis: quam (sc. Carthaginem) Iuno fertur terris magis omnibus unam coluisse V.
c) redko pred subst.: magis vir Ci. mož v višjem pomenu besede (prim. male vir), Albanum sive Falernum te magis appositis (= quam apposita, sc. vina) delectat H.; pesn.: magis calor (= maior calor) additus Val. Fl., quis magis anser exta (= maiora exta) ferat Stat.; adv. je včasih izpuščen: tacita bona est mulier semper quam loquens Pl., ipsorum quam Hannibalis interesse L., claris maioribus quam vetustis T.

2. marveč, temveč, prej, raje (prim. gr. μᾶλλον = potius) non invideo, miror magis V., tum magis assentiare, si … Ci., trade magis Stat.; od tod magis velle = malle Ter., L., Val. Max., tudi magis malle = potius malle Ci., Ulp. (Dig.); magis est bolje je, velja bolj kot, velja pred drugim: sed illud magis est quod diximus Icti.; tako tudi z ACI: Vell., Icti. ali z ut, ne: Icti.; magis est, quod … quam quod ali magis est, ut … quam ut Ci. idr. več vzroka je, da (ali stavek z inf.) … kot da (ali stavek z inf.), treba je bolj … kot. Posebne zveze:
a) z abl. mensurae: eo (tanto) magis, redkeje hōc magis tem (toliko) bolj, tem (toliko) več, v soodnosnosti quo (quanto) magis … eo (tanto) magis Ci. idr. čim (kolikor) bolj (več) … tem (toliko) bolj (več), tako tudi (pesn.) tam magis … quam magis V. ali magis quam … magis Pl., magis quam … tam magis ali samo quam magis … magis Pl. tem bolj (več) … čim bolj (več); quo magis … eo minus Ci. čim več … tem manj, quanto minus … eo magis Ter. kolikor (čim) manj … toliko (tem) več, quam magis … minus Pl. čim več … tem manj, quam magis … tanto Pl. čim bolj (več) … toliko (tem) bolj (več); multo (longē) magis Ci. idr. ali impendio magis Ter., Ci. dokaj bolj (več), nihilo magis Ci. idr. niti za las bolj (več), nič bolj = prav tako malo, solito magis ali magis solito L. več kot običajno; podobno: magis etiam = multo magis etiam Ci. še bolj (več).
b) non (neque) magis … quam se (če sta stavkova člena vzporedna) sloveni s prav tako … kakor, ne le … ampak tudi: amicus non magis tyranno quam tyrannidi N.; če prevladuje drugi člen (odvisnik), slovenimo z manj … kakor, ne toliko … kolikor (kot) Ci., L. idr., non magis amore quam more ductus N. manj (ne toliko) iz ljubezni kakor v skladu z običajem.
c) podvojeno (prim. gr. μᾶλλον … μᾱλλον) ali asindet. magis magis V., Cat. ali (nav.) magis magisque, redkeje magis et magis Ci., tudi magis atque (ac) magis V., H., Sen. ph. bolj in bolj; samo magis (kakor gr. μᾶλλον) Ci. bolj in bolj, čedalje bolj (več); magis magisque pogosto v zvezi z in dies ali cotidie Ci., S. idr. od dne do dne čedalje bolj (več); v enakem pomenu tudi magis in dies S. ali cotidie magis S.
d) magis minusve ali magis aut minus (= plus minusve) Plin., Q. več ali manj = magis ac minus Plin., Q. K temu superl. adv. maximē, star. māxumē (iz māximus, māxumus)

1. najbolj, prav, zelo pri adj. in adv. za opisovanje superl. obl.: m. innocens Pl., m. dignus, m. optatus, m. utile Ter., m. celebratus S., eius nomen m. finitum huius periculo Ci., in locis disiunctissimis maximeque diversis Ci., m. contraria Ci., homines m. mediterranei Ci., m. necessarius, m. fidus Ci., m. idoneus Q.; v podkrepitev komp. in superl. = longe dokaj, daleč, nad vse, izmed vseh: Col., Lact., m. ampliori gaudio perfusus Aug., quae (sc. aberratio) m. liberalissima doctoque homine dignissima Ci. ep., m. gravissimam omnium (sc. rem) L.; pri številčnih določilih kvečjemu: puer ad annos natus m. octo Gell.

2. zelo, silno, neizmerno, jako za stopnjevanje pojma (elativ): Pl., Ter. idr., m. velle Ci. zelo rad, orbis terrarum semper nostris m. patuit Ci., vos non timetis eam? Immo vero, m.! (sc. eam timetis) S.

3. zlasti, (prav) posebej, prav posebno, predvsem: m. Athenienses peti dicerentur N., optimus quisque m. gloriā ducitur Ci., ea studia m. laudantur Ci., multa etiam alia vidit, sed illud m. Ci., in noxiis m. et primum quaeritur Ci., alicui m. fidem habere N. pred vsemi, izmed vseh najbolj njemu, m. omnium impediebat, quod … L. najbolj izmed vseh, Iugurtham m. vivum sibi traderent S. če je mogoče, maxime … deinde Varr. ali m. … secundo loco Ci. najprej (najprvo) … potem; non m. ne docela, ne dočista: quibus etiam si ingenium … non m. defuit Ci.; multo m. Ter., Ci. dosti, dokaj, izmed vseh najbolj; pogosto stoji namesto drugih adv., pomen pa lahko razberemo iz sobesedila, npr.: pugnare m. (= acerrime) Pl., iubere m. (= instanter) Pl., alicui confidere m. C. brezpogojno, quadrare in aliquem m. H. kar najnatančneje, Homero m. (= proxime) accedere Q. — Posebne zveze
a) quam ( … ) maxime (= gr. ὡς μάλιστα): memoriam nostram quam m. longam efficere S. kar najbolj dolgotrajen, quam potes, tam m. Pl. ali quam potes m. Ci. idr. kar najbolj moreš; illud mihi vel m. videtur confirmare Ci. največ, najbolj; tudi pri superl.: vel m. humanissime Gell.; cum m. kar najbolj mogoče, kolikor je le mogoče, prav, ravno: Ter., Sen. ph. idr., quae hunc cum m. fiunt Ci. zdaj bolj kot kdaj(koli); tako tudi: tum (tunc) cum m. L., Cu. takrat (tedaj) bolj kot kdaj(koli), hoc cum m. loqueretur Ci. ravno, ko je to govoril, ut nunc m. memini, duo Pl. ravno sedaj, tum m. vinci eas Cu. prav tedaj, quos nuper m. liberaverat Q.; pogosto cum m. pravkar, ravno že: Ci., Sen. ph. idr., nunc cum m. ravno, prav sedaj: Ci. idr., ut cum m. kakor le kdaj: Ter., Ci.; cum … tum m. Pl., Ci. ali cum … tum vel m. Ci. in … in še (prav) posebej, cum in aliis rebus tum in liberis tuendis declaravit N.; ut m. … ita m. Ci. čim bolj … tem bolj ali ita m. … ut m. … Ci. tem bolj … čim bolj, ut m. … ita minime Ci. čim več (bolj) … tem manj.
b) z unus, unus omnium ali samo omnium nad vse, izmed vseh, pred vsemi največ (najbolj): uni huic m. indulgere N., gloriā unus omnium m. floruit N., m. omnium quod elephanti novissimi agminis erant L.
c) z zaimki: ad hunc m. modum disseruit Cu. ali hoc m. modo in Italiam perventum est L. skratka, nekako takole, scutis cetrae m. speciem reddentibus Cu. še najbolj takšni, kakršni so z usnjem prevlečeni ščiti, še najbolj podobni z usnjem prevlečenim ščitom, ut quisque m. … ita m. (minime) Ci. čim bolj (več) kdo … tem bolj, tem več (manj).

major¹ [méidžə] pridevnik
večji, važnejši; starejši, polnoleten

the major part večina
glasba major seale durova skala
the major premise prvi stavek, prva premisa
matematika major axis glavna os
major illness težka bolezen
major suit višja barva, srce ali pik (bridge)

manuel, le [manɥɛl] adjectif ročen; masculin priročnik, učbenik (de chimie kemije)

composition féminin manuelle (typographie) ročni stavek
habilité féminin manuelle ročna spretnost
ouvrage masculin, travail masculin manuel ročno delo

medméten (-tna -o) adj. lingv. interiettivo:
medmetni stavek proposizione interiettiva