Franja

pass¹ [pa:s] samostalnik
prepustnica, prosta karta, potni list
vojska dopustnica (listina); kratek dopust
univerza opravljeni izpit, spričevalo o opravljenem izpitu, najnižja pozitivna ocena; kritično stanje, stiska; kretnja (roke), zvijača, finta; črta, poteza (pri beljenju)
šport podajanje žoge (nogomet); sunek (sabljanje)
sleng vsiljivost, nadležnost (ljubezenska)

to be at a desperate pass biti v kritičnem stanju, biti brezupno
a pretty (ali bad) pass zelo kritično stanje
to bring to a pass napraviti, izvršiti
to make a pass at vsiljevati se ženski, nadlegovati
šport pass back vrnitev žoge igralcu (nogomet)

passare

A) v. intr. (pres. passo)

1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
non passa anima viva pog. ni žive duše
passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)

2. pren. iti, teči:
per la valle passa un fiume po dolini teče reka

3. iti, skočiti (do); krožiti:
passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim

4. pren. biti med, obstajati:
tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika

5. iti skozi:
passare per la porta iti skozi vrata
passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti

6. pren.
passare al nemico prebegniti k sovražniku
passare di mano in mano iti iz rok v roke
passare di bocca in bocca iti od ust do ust

7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
passare a miglior vita evfemistično umreti
passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu

8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
passare di moda ne biti več moderen

9. izdelati (razred), biti povišan:
passare in quinta šol. izdelati četrti razred
passare agli esami pog. položiti izpit
passare capitano biti povišan v kapetana

10. pren. biti sprejet, izglasovan:
la legge è passata zakon je bil sprejet

11. biti dopuščen:
per questa volta passi! tokrat naj bo!

12. pren. veljati:
passa per un genio velja za genija

13. iti; miniti, minevati; končati se:
le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
gli passerà pog. ga bo že minilo
canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!

B) v. tr.

1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
passare il fiume a guado prebresti reko
passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon

2. pregledati, prelistati:
passare per le armi pren. ustreliti

3.
mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
passare le acque iti v zdravilišče
passare da parte a parte prebosti

4. gosp. stiskati, tlačiti:
passare le patate tlačiti (skuhani) krompir

5. pobrisati, pobarvati:
passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene

6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
passare agli atti dati v arhiv
passare ai voti pren. dati na glasovanje
passare in bella copia pren. na čisto prepisati
passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem

7. izplačevati, nakazati; dajati:
gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan

8. sporočiti, sporočati:
passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)

9. prehitevati, prekoračiti:
passare qcn. in altezza biti višji od koga
passare la cinquantina biti čez petdeset let star
passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero

10.
passare gli esami položiti izpite
passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
passarla liscia dobro jo odnesti

11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti

12. živeti, preživljati, prebiti:
passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?

C) m potek:
col passare del tempo sčasoma

pāx¹, pacis, f (pacīscī, pangere)

1. mir (med dvema sovražnima, prepirajočima se, poseb. med dvema bojujočima se strankama sklenjena mirovna pogodba, pa tudi = čas miru, stanje miru): Cu., Iust., Plin. iun., Sen. rh., Sen. ph., Pl. idr., aeterna V., perpetua S. fr., L., cruenta, incruenta, inhonesta T., iniusta, iniquissima Ci., civilis Suet. državljanski mir (po državljanski vojni), maritima Ci. na morju, pacis semper laudator Ci., pacem componere L. mir narediti, pax convenit cum aliquo L. se sklene s kom, pacem facere C. idr., pacem facere cum aliquo Ci. idr. mir skleniti s kom, pass. pax fit cum aliquo Ci., S., L.; toda pacem facere inter Thrasybulum et eos, qui … N. mir narediti med Trazibulom in … , (po)miriti Trazibula in … ; petere pacem C. idr., petere pacem ab aliquo N. prositi koga za mir, pacem agere S., L. ali pacem agitare S. živeti v miru, pace uti N. mirovati; pace L. ali in pace S. v miru, pace belloque L. v miru in vojni, in pace et otio Ci., in mediā pace L. sredi miru, cum pace aliquem dimittere Ci. v miru, brez nadlegovanja, cum bonā pace populo impertire L. v lepem miru, brez motenj(a), brez ovir, neovirano.

2. pl.
a) sklepi miru, mirovni sklepi, premirja: bella atque paces penes paucos erant S. sklepanje miru.
b) mirne razmere, mirno obdobje, mirni časi: hoc paces habuere bonae H. lepi, mirni časi.

3. pooseb. Pax, Pacis, f Páks, boginja miru: H., Petr., Suet., Pacis ad aram O., arae Paci (= gr. Εἰρήνη) sunt factae (sc. Athenis) N.

4. metaf.
a) mir, mirnost, umirjenost: Lucr., Sil., Stat., Fl. idr., p. animi, mentis O., pacem afferre animis Ci., semper in animo sapientis est placidissima pax Ci., excepit illum magna et aeterna pax Sen. ph. legel je v večni mir in pokoj, pacem vultus habet O., flumen cum pace delabens … in mare H.; rekla: vera reffere pace deae O. s privoljenjem, z dovoljenjem, pace quod fiat tuā Ter. brez zamere!, ne huduj se nad tem!, pace tuā (horum) dixerim Ci. ne da bi žalil tebe (navzoče) = oprosti!, ne zameri! (navzoči naj mi oprostijo, naj mi ne zamerijo! = oprostite!, ne zamerite!), pace loquar Veneris O. ali pace vel Quirini vel Romuli dixerim Ci. naj mi ne zameri Venera, Kvirin ali Romul!, pace diligentiae Catonis dixerim Vell. ne da bi delal krivico Katonovi natančnosti, pace maiestatis eius dixerim Vell. njegovo veličanstvo naj mi oprosti ta izraz!
b) božja pomoč, milost: Pl., Iust. idr., ab Iove ceterisque dis pacem ac veniam peto Ci., pacem veniamque precata deorum L., caesis iuvencis exorat pacem divûm V., sine pace tuā (dei) Italiam petunt V.
c) mirno (rimsko) vladanje, mirna (rimska) (nad)oblast: Plin., Sen. ph.
d) ponovno vzpostavljeni mir v Cerkvi, ponovna vzpostavitev miru v Cerkvi: Eccl.

peccancy [pékənsi] samostalnik
grešnost; krivda, greh
medicina slabo, bolezensko stanje

pecuārius 3 (pecu) k živini spadajoč, živinski: grex Varr., Col., res Ci., Pl., Varr. živinoreja, agri S. fr. za živinorejo pripravna; subst.

1. pecuārius -iī, m živinorejec: agricola et pecuarius Ci.; occ. pl. najemniki pašnikov (v provincah): Ci., damnati aliquot pecuarii L.

2. pecuāria -ae, f
a) (sc. res) živinoreja: librum de pecuaria Varr., pecuaria relinquitur Ci., pecuariam facere Suet. rediti živino.
b) (sc. statio) stanje živine, premoženje (kapital) v živini, živina: pecuariae pecus fundamentum Varr., pecuariae grandes ali magnae Varr.

3. pecuāria -ōrum, n črede živine: mitte in Venerem pecuaria primus V., ut Arcadiae pecuaria rudere dicas Pers., arcent eos coitu feminarumque pecuaria separant Plin.

Pegelstand, der, vodostaj, stanje vodostaja

piteousness [pítiəsnis] samostalnik
usmiljenja vredno stanje, bednost

pitiableness [pítiəblnis] samostalnik
usmiljenja ali zaničevanja vredno stanje, beda, bojazljivost

pitifulness [pítifulnis] samostalnik
sočutnost; beda, bojazljivost, zaničevanja vredno stanje

plight¹ [pláit] samostalnik
mučno stanje, neprijeten položaj, mizerija

in a sore (ali sad) plight v žalostnem stanju

prāvitās -ātis, f (prāvus)

1. izkrivljenost, skrivljenost, krivost, krivina, nepravilna (neenakomerna) rast, nepravilnost, neenakost, različnost, popačenost, spačenost: membrorum Ci., corporis pravitates Ci., oris Ci. z(a)vijanje, pačenje ust = zmrdovanje, namrdovanje, statuminum Col., curvaturae Pall.

2. metaf.
a) napačnost, narobnost, obrnjenost, sprevrnjenost, spačenost, popačenost, neprimernost, nespodobnost, slabo stanje (kakovost): mentis Ci., consilii T., ominis Gell. neugodnost, tortuosae orationis Gell., ad pravitatem venire Ci. do nespodobnosti v govorjenju.
b) hudobnost, izprijenost, sprevrženost, pregrešnost, popačenost, zavrženost, nizkotnost, čudaštvo: Ter., L., S. idr., qualis ista philosophia est, quae non interitum afferat pravitatis? Ci., morum T.; pl.: pravitates animi Ci. ali uxorum T. slabe (pregrešne, zle) lastnosti.

Preisstand, der, stanje cen

proclaim [prəkléim, prou-] prehodni glagol
razglasiti, proklamirati; vtisniti žig (izdaje); napovedati (vojno, mir), proglasiti izjemno stanje; prepovedati (shod)

the dress proclaims the man obleka naredi človeka

prōfectus -us, m (proficere) napredek, napredovanje, korak naprej, razvoj, razcvet, (po)rast, poveč(ev)anje, naraščanje, prednost, ugodnost, korist, prid, učinek, učinkovanje, uspeh, prospeh, rezultat: Col., Q., Plin. iun., Sen. ph., Suet., Vell. idr., agrorum Varr. uspešna rast na polju, sine profectu O. zastonj, verba profectu carent O. so izgubljene, nimajo učinka, so zaman; occ. izboljšanje stanja, izboljšano stanje bolnika: Cael.

Opomba: Prŏfectus Aus.

prosperitās -ātis, f (prosper) ugodnost, ugodno stanje, ugoden položaj, ugodne razmere, povoljnost, uspeh, uspešnost, uspevanje, srečnost, sreča, razvoj, blaginja, blagostanje, razcvet, prosperitéta, prosperíranje: Suet., Amm., Aug. idr., vitae Ci., valetudinis N. izvrstno zdravje; v pl.: improborum prosperitates Ci. ugodne razmere, prosperitates summarum rerum Amm., currentes e voto prosperitates Amm., prosperitates consolationum Aug., prosperitates saeculi (naspr. adversitates) Aug.

provizórij m provizorij, provizorijum, privremeno stanje, privremena zgrada

raininess [réininis] samostalnik
deževnost, stanje deževnosti, deževno vreme

re (starejše rē) in (v prvotni obl.) red, neločljiva predpona; polna obl. red

1. pred samoglasniki: red-ire, red-igere, red-olere, red-hibere.

2. pred soglasniki: red-dere; priličena v rel-liquiae, rel-ligio idr. sicer pa

3. večinoma re: re-ducere, re-bellis idr.

4. re nalično pred samoglasniki (toda šele poklas.): re-amare, re-unire idr., pomeni pa
a) nazaj, za, od: reducere, recedere, recurrere, recusare, reprobare, reclinis.
b) proti, zoper: reluctari, rebellare, redamare, restare.
c) metaf. α) (ponavljanje) zopet, znova, vnovič, ponovno, spet, še enkrat, drugič: recognoscere, recoquere, resumere. β) na pravo mesto, v pravo stanje: reponere, reddere, restituere. γ) pomen je nejasen: recensere, redimere.

recondition [ri:kəndíšən] prehodni glagol
ponovno spraviti v dobro stanje, zopet usposobiti (stroj), spraviti v dobro kondicijo

reconversion [ri:kənvə́:šən] samostalnik
ponovno spreminjanje, sprememba v staro, prejšnje stanje; preusmerjanje industrije od vojne proizvodnje v mirnodobno
religija ponovna spreobrnitev