Franja

Zadetki iskanja

  • verbum -ī, n (indoev. *u̯er-dh-um < *u̯er-dh-om, razširjeno iz indoev. kor. *u̯er(e)-, *u̯ere(i)- reči, govoriti; prim. skr. vratám zapoved, volja, red, zakon, gr. ἐρέω, εἴρω (s fut. ἐρῶ in pf. εἴρηκα), ῥῆμα beseda, rek, ῥήτωρ govornik, ῥῆμα beseda, ῥῆσις govor, ῥητός izrečen, povedan, sl. vrač, rotiti, porota, zarota, got. waúrd = stvnem. wort = nem. Wort)

    1. beseda (kot posamezen del govora), izraz, starejše slovo, v pl. tudi = besede, govor: rem uno verbo complecti Ci., quibus duobus verbis significatis deum Ci., graviore verbo uti Ci., verba minus violenta loqui O., verbum ipsum voluptatis Ci. beseda „sla“, his verbis epistulam misit N. tako se glaseče, habent sua verba dolores V., verborum contumeliae L., novissima (zadnje) verba O., numeris verba coërcere O., scribere verba soluta modis H., ille (sc. dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur O. troje besede (namreč do, dico, addico; prim.: verba libera praetor habet O.), te paucis ali tribus verbis volo Pl. malo, tri besede = le malo besed, le tri besede hočem spregovoriti s teboj, uno verbo Pl., Ter., Ca., Ci. z eno besedo, na kratko, skratka, verbo de sententiā destitisti Ci. ne da bi veliko govoril; pogosto v zvezi s kakim določujočim adj. ali pt. kot en pojem: verba minacia O. grožnje, precantia O. prošnje, solantia O. tolažila, exsecrantia O. prekletstva, kletve, excusantia O. izgovori, izgovarjanje, blanda O. dobrikanje, falsa, ficta O. laži.

    2. occ.
    a) v pl. prazne besede, prazno besedičenje, puhle fraze, kvasenje, blebetanje, „flancanje“: inania V., virtutem verba putas H., verbis non replenda est curia V., existimatio, decus verba sunt atque ineptiae Ci.; reklo: verba dare alicui „dati (dajati) komu besede“ (nam. stvari) = ukaniti koga, (pre)varati koga: Ter. idr., Fabio verba dedit H., vel verba mihi dari facile patiar Ci., curis verba dare O. preganjati si skrbi.
    b) ime, videz: verbo (na videz) apud regem, re ipsā apud Polyperchontem iussus est dicere N., verbo (po imenu, na videz) sunt liberi omnes Ci.
    c) (kot gram. t.t.) glagol: Varr., ut sententiae verbis finiantur Ci.

    3. sinekdoha beseda = izrek, izjava, izustilo, izrecilo, rek, reklo, pregovor, govor: illud mihi verbum non placet Pl., quod verbum audio! Ter., quod verbum in pectus Iugurthae altius … descendit S., verum est verbum, quod memoratur: ubi amici, ibidem opes Pl.; reklo: verbum facere besed(ic)o izreči (spregovoriti, ziniti): Pl., Ter. idr., nullo verbo facto, verbum nemo facit Ci., de eo numquam verbum feci Ci. nisem nikoli izrekel nobene besede; v pl. verba facere govoriti, besedičiti, blebetati: Pl.; elipt.: quid multa verba (sc. faciam)? Ter.; (o govorniku) imeti govor, govoriti, predavati: de eo, de eā re Ci., apud regem N., verba fecerunt eius amici N. zagovarjali so ga, cum Aulo in conloquio verba facit S. se je pomenil, se je pogovarjal; z ACI: ad ea rex satis placide verba facit sese pacem cupere S.; preg.: verba facere mortuo Pl. mrtvemu (= zaman) govoriti, verba fiunt mortuo Ter. to so zaman govorjene besede; zevg.: verba atque orationem habere C.; od tod: multis verbis ultro citroque habitis Ci. po dolgotrajnem pregovarjanju; occ. v pl.
    a) (stalno) besedilo, obrazec, formula, besede: sunt verba et voces, quibus … H., verba sollemnia O., puerpera O. zarotitveni obrazci (izgovarjala) ob porodu, venefica O. ali non innoxia V. čudodelne (bajalne) besede, verba quaedam componere Ci. besedila, milites in verba C. Scipionis iurarunt L. so prisegli na besedilo prisege Gaja Scipiona = so prisegli Gaju Scipionu, princeps in haec verba iurat ipse C. (na) to priseže prvi sam, iurare in verba magistri H. (gl. iūrō).
    b) šale, dovtipi: quibus sunt verba sine penu ac pecuniā Pl. ki so šaljivi, pa brez …

    4. meton. govorjenje, beseda: in verbo vestigia torsit V. sredi govorjenja, med govorjenjem, rictu in verba parato O., abstulit usum verborum O. zaprlo (vzelo) mu je besedo.

    5. razna rekla:
    a) verbo z besedo, besedno, ustno: Furnio plura verbo quam scripturā mandata dedimus Plancius in Ci. ep.
    b) verbi causā (gratiā) naprimer (na primer): si quis verbi causā oriente caniculā natus est Ci., miserum esse verbi causā Crassum Ci., propter aliam rem, verbi gratiā propter voluptatem Ci.
    c) ad verbum, de verbo, e verbo, pro verbo (od besede) do besede, dobesedno, natančno: quae modo expressa ad verbum dixi Ci., ad verbum ediscere Ci., somnium mirifice ad verbum cum re convenit Ci., fabellas Latinas ad verbum de Graecis exprimere Ci. dobesedno prevajati; v tem pomenu tudi: exprimere verbum e verbo Ci. ali de verbo Ter., reddere verbum pro verbo Ci. ali samo verbum verbo H.
    d) meis (tuis, alicuius) verbis v mojem (tvojem, koga) imenu, po mojem (tvojem, koga) naročilu: verbis meis grata loca saluta O., anulum … quem ego militi darem tuis verbis Pl., (sc. servum) ad regem misit, ut ei nuntiaret suis verbis … N., cum regis verbis, quae attulerant, dedissent N., amborum verbis O., senatūs verbis L., Ci., legantur, qui senatūs populique Romani verbis nuntient … S.
    e) bona verba, quaeso! Ter. le milostno!, le rahlo!.

    Opomba: Gen. pl. verbûm: Enn., Pl.; poseb.: verbûm sat est Pl.
  • verdure [-dür] féminin zelenje; trava, trata; zelenjava

    en pleine verdure sredi zelenja
    ceinture féminin de verdure zeleni pas
    théâtre masculin de verdure letno gledališče (na prostem)
  • vlomiti glagol
    (na silo vstopiti) ▸ betör, feltör
    storilec vlomi ▸ tettes betör
    tat vlomi ▸ tolvaj betör
    vlomiti v hišo ▸ házba betör
    vlomiti v stanovanje ▸ lakásba betör
    vlomiti v vikend ▸ hétvégi házba betör
    vlomiti v skladišče ▸ raktárba betör
    vlomiti v trgovino ▸ üzletbe betör
    vlomiti v avto ▸ feltöri az autót
    poskušati vlomiti ▸ betörni próbál
    vlomiti sredi noči ▸ az éj közepén betör
    vlomiti čez dan ▸ napközben betör
    vlomiti med vikendom ▸ hétvégén betör
    vlomiti ključavnico ▸ zárat feltör
    ponoči vlomiti ▸ éjjel betör
    zjutraj vlomiti ▸ reggel betör
    popoldne vlomiti ▸ délután betör
    Pred njim je stal 15-letni fant, ki je vlomil v skladišče. ▸ Egy 15 éves fiú állt előtte, aki betört a raktárba.
    Medtem ko je Urban stražil, je Primož z izvijačem vlomil v avto. ▸ Miközben Urban örködött, Primož egy feszítővassal feltörte az autót.
  • volvō -ere, volvī, volutum (indoev. baza *u̯elH- vrteti, viti, valiti; prim. skr. válate vrti se, obrača se, valitaḥ obrnjen, upognjen, ūrṇṓti, vr̥ṇṓti (on) odeva, zagrinja, ogrinja, obkroža, obdaja, valliḥ, vallī ovijalka (rastl.), valanam ukrivljanje, valovanje, ūrmíḥ val, gr. εἰλύω valim, odevam, ovijam, ἐλίσσω [iz *Ƒελίσσω] valim, vrtim, ἕλιξ z(a)vit, lat. volva, volūmen [= gr. εἴλυμα], volūta, volūtiō, volūtātus, sl. valiti, valiti se, val, lit. vélti, veliù valjati sukno, got. waltjan valiti se, stvnem. welzan = nem. wälzen, stvnem. walzan = nem. walzen, wälzen, got. wullan = stvnem. wallan = nem. wallen, stvnem. wëlla, wulsta = nem. Welle, Wulst)

    1. (z)valiti, zavaliti, valjati, prevaliti, (za)kotaliti, (za)kotati, (za)sukati, (za)vrteti, spraviti (spravljati) v krožno gibanje, (po)gnati v vrtinec, (z)vrtinčiti, obrniti (obračati), preobračati, viti, zvi(ja)ti, (po)trkljati, strkljati, zatrkljati, (po)takljati: saxum ingens ali grandia saxa V., saxa glareosa L., Sisyphus est illic saxum volvensque petensque O., saxa in proximos volvere S., undae volvere magno murmure saxa solent O., volvere harenas O., vastos ad litora fluctus V., mare V. naprej valiti, procellae … beluas cum fluctibus volvunt Plin., caput alicuius V. okrog valiti, volventes hostilia cadavera S. (pre)obračajoč, pilas volvere Plin. kotaliti, zvijati; pesn. prolept.: (sc. Turnus) semineces volvit multos V. povzroči, da se mnogi valjajo po tleh = mnogo jih povali (podre) na tla; pren.: oculos huc illuc volvere V. oči obračati (metati) sem in tja, oculos volvere per singula V., stupet in Turno corpusque per ingens lumina volvit V. in z očmi meri (premerja) njegovo velikansko telo, (sc. equus) volvit sub naribus ignem V. puha, flammam volvens ore Chimaera Tib. puhajoča, Aetna volvit lapides V. bruha, bljuje, volvere ignem summa ad fastigia V., fumum V. kvišku vrtinčasto valiti ali gnati dim (o zemlji (kot znamenje, da je kraj obljuden)), fumum caligine atrā Lucr.; pass. (večinoma pesn.): volvimur undis V. valovi nas valijo (drevijo) sem in tja, lapis per inane volutus V. zasukan, zavrten (zadegan), Phaëthon volvitur in praeceps O. strmoglavlja, pada, volvitur Ixion O. se vrti (na kolesu), kolo ga vrti, vita populi Romani per incerta maris … cotidie volvitur T. je zaradi raznih dogodkov … na prevesici (v negotovem položaju); pogosto med. valjati se, (z)valiti se, (za)kotaliti se, (za)kotati se, (za)sukati se, (za)vrteti se, obrniti (obračati) se, (za)vrteti se v krogu, vrtinčasto se (za)sukati, viti se, zvi(ja)ti se, (s)trkljati se: (sc. sues) toti ut volvantur ibidem (sc. in caeno; gl. caenum) Lucr. idr., volvitur ante pedes Veneris Pr., magister volvitur in caput V. se prekucne (v morje), per colla (sc. equi) volvitur O. se zvali … na tla, curru volvi V. zvaliti se z voza, pars in praecipitīs fossas urguente ruina volvitur V., (sc. anguis) inter vestes volvitur V. se zvija; poseb. o umirajočih, padlih v boju = valjati se, premetavati se (po tleh), zvaliti se na tla: moribundus volvitur arvis V., volvi humi, fundo in imo V., volvitur Euryalus leto V. se zgrudi umirajoč (mrtev) na tla, permixti caede virorum semianimes volvuntur equi V.; o plešočih = sukati se, vrteti se, plesati (v krogu): occepi denuo hoc modo volvi (v novejših izdajah brez volvi) Pl.; pren.: sol circum terram volvitur Ci., illi qui volvuntur stellarum cursus Ci., cylindrum volvi … putant Ci., cum medio volvuntur sidera lapsu V. ko se zvezde sredi svojega teka v krogu (krožeč) premikajo na nebu, celeri orbe volvitur trochus O., amnis volvitur Cu., V., O., sic volvitur Aufidus H., turbidus amnis per devia praeceps volvitur Sil., quanta cum praecipitatione volvuntur (sc. flumina) Sen. ph., multi Libyco volvontur marmore fluctus V., lacrimae volvontur inanes V. se valijo (tečejo, derejo, se udirajo) zastonj, lacrimae per ora volutae V. tekoče (deroče, udirajoče se) dol po licu, volvuntur per ora lacrimae Hier., flammae per culmina hominum volvantur V., volvitur ater odor tectis V. se vali skozi … ; redko refl.: herba circa arbores se volvens Plin.; pt. pf. v refl. pomenu: tarda volventia plaustra V. počasi se premikajoči, počasi drdrajoči.

    2. occ.
    a) motati, odvi(ja)ti, odmota(va)ti: filum Varr.
    b) knjižne zvitke odvi(ja)ti, razvi(ja)ti = (pre)brati, prebirati, (pre)čitati: libros Catonis Ci., volvendi sunt libri Ci., volvere commentarios Numae L., Tyrrhena retro volvere carmina Lucr.; pesn.: longius volvens fatorum arcana movebo V. odvijajoč knjigo usode jo hočem razkriti …
    c) s seboj valiti, kotaliti, valeč odnesti (odnašati): ubi tot Simois correpta sub undis scuta virûm galeasque et fortia corpora volvit V., amnis dat … stragem volvitque sub undis grandia saxa Lucr., fluminis ritu … nunc lapides adesos stirpesque raptas et pecus et domos volventis unā (= secum) H., volvens aliena vitellus H.
    d) (v krogu gibaje se) narediti (delati), tvoriti, napraviti (napravljati), ustvariti (ustvarjati): errorem volvere per tortuosi amnis sinūs flexūsque L. sem in tja (križem kražem) bloditi po … , minores volvere … vertices H. tvoriti manjše vrtince, manj se vrtinčiti; kot voj. t.t. orbem volvere tvoriti krog, razviti krog, zavzeti položaj v krogu = držati fronto na vseh straneh (na vse strani): orbem volventes suos increpat L., volventesque orbem nunc … referre pedem, nunc conglobati restare L., equites in spatio exiguo volvunt turmas L. tvorijo s svojimi četami krog.

    3. metaf.
    a) besede „valiti“ = gladko (tekoče) izrekati, gladko (tekoče) izgovarjati, gladko (tekoče) govoriti: celeriter verba Ci., sententias facile verbis Ci., longissima est complexio verborum, quae volvi uno spiritu potest Ci.; med.: quo melius cadat aut volvatur oratio Ci. da … tem gladkeje teče, da je … tem bolj tekoč.
    b) v duhu „sem in tja valiti“ = α) (strastem, čustvom) dajati vzkipeti, gojiti (strasti, čustva), pustiti se ponesti (strastem, čustvom), prepustiti se (strastem, čustvom): scire … ingentes iam diu iras eum in pectore volvere L. da mu … v srcu vre huda jeza, magnos irarum volvere fluctus Lucr., irarum tantos volvis sub pectore fluctus V., volvere curarum tristīs in pectore fluctus Lucr., varias pectore curas volvere Lucan. β) misli, namene ipd. „valiti“ βα) = premotrivati, presojati, ocenjevati, preudarjati, premišljati, premišljevati, razmišljati, razmišljevati, tuhtati, razglabljati, razbirati: inanes cogitationes L., secretas cogitationes intra se Cu., cuncta in ordine animo Pl., omnia animo, bellum in animo L., multa animo, in animo, cum animo suo S., secum (sam pri sebi) multa S., plurima per noctem V., Fauni volvit sub pectore sortem V., bellum adversus nos volvere T. snovati, uperjati; ββ) = revolvere zopet (znova, spet) si predočevati, zopet (znova, spet) si predstavljati: veterum monumenta virorum V.
    c) (čas) valiti, točiti, obračati, vrteti v krogu, (času ali stvarem v njem) dati (dajati) teči, omogočiti (omogočati) tek, povzročiti, da se kaj vrti ali obrne ali da kaj preteče (poteče): canentes … noctilucam prosperam frugum celeremque pronos volvere menses H., quo cursu properat saecula volvere astrorum dominus Sen. tr., multa vivendo vitalia saecula volvere Lucr. preživeti, multa virûm volvens durando saecula vincit V. (o drevesu) prebije, prestane, ubi mille rotam volvēre per annos V. ko so dovršile tek tisočih let, ko so tam prebile dobo tisočih let, ko so dopolnile kroženje tisočih let; z meton. obj.: tot volvere casus V. prebiti, doživeti; med. (o času in dogodkih v njem) vrteti se, krožeč preteči (pretekati), (pre)krožiti: in se sua per vestigia volvitur annus V. kroži po svoji sledi, ut idem in singulos annos orbis (krožni tek stvari) volveretur L.; gerundiv volvendus 3 = krožeč, vrteč se: volvenda dies V., volvendis mensibus V. v krožnem teku mesecev; pogosto pt. pr. v refl. pomenu = vrteč se, krožeč: Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O., volventibus annis (gr. περιτελλομένων ἐνιαυτῶν) V., Val. Fl. v krožnem teku let, volventia lustra Lucr.; occ. (o božanstvih in usodi: v krožnem teku časa) določiti (določati), umeriti (umerjati), usoditi (usojati), prisoditi (prisojati), dosoditi (dosojati), nameniti (namenjati): sic fata deûm rex sortitur volvitque vices V., sic volvere Parcas (sc. audierat) V.; v pass.: Cl., eludant … , quibus forte temere humana negotia volvi agique persuasum est Cu., mihi … in incerto iudicium est, fatone res mortalium … an forte volvantur T.
  • vótel (-tla -o) adj.

    1. cavo, vuoto, incavato:
    rastlina z votlim steblom pianta con fusto cavo

    2. profondo, cavernoso:
    votel glas voce cavernosa

    3. pren. vuoto vacuo

    4. pren. infondato, indeterminato:
    votel strah una paura infondata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gledati z votlimi očmi guardare con occhi vuoti
    votle mere misure di capacità
    bot. votli petelinček coridale (Corydalis cava)
    grad. votli tlakovec tavella
    votli zidak forato; pignatta
    votlo steklo vetro soffiato
    PREGOVORI:
    strah je na sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni la paura è fatta di niente
  • willkommenheißen* pozdraviti; neue Mitglieder: wir heißen Sie willkommen pozdravljamo vas v naši sredi
  • yema ženski spol popek, brst, oko (na trti); jedro, sredina, najboljše; rumenjak

    yema de coco kokosovo meso
    yema doble slaščica iz rumenjaka in sladkorja
    yema de huevo rumenjak
    yema mejida sladkorjem in toplo vodo (ali mlekom) umešan rumenjak
    yema del ojo mesnati del očesa (nad gornjo veko)
    vino de yema vino v sredini soda
    en yema v brsti, v popkih
    en la yema del invierno sredi zime
    dar en la yema (fig) zadeti žebico na glavico
    yemas de pino smrekove iglice
  • zasta|ti (-nem) zastajati beseda, pogovor, delo, promet: stocken, ins Stocken geraten; pri hoji: zurückbleiben; dih: ausbleiben ( figurativno dih mi je zastal mir ging die Puste aus); sredi česa: innehalten (sredi branja beim Lesen innehalten); projekt ipd.: [steckenbleiben] stecken bleiben
  • zelênje vert moški spol , verdure ženski spol

    sredi zelenja en pleine verdure
  • zelênje verdor m ; verdura f

    sredi zelenja en pleno verdor
  • zim|a ženski spol (-e …) der Winter (zgodnja Frühwinter, pozna Spätwinter)
    nenadni začetek zime der Wintereinbruch
    začetek zime der Winteranfang, (pozna jesen) der Vorwinter
    konec zime das Ende des Winters, der Spätwinter
    proti koncu zime im Spätwinter
    sredi zime mitten im Winter, im Mittwinter, im tiefen Winter
    čez zimo über den Winter
    vsako zimo jeden Winter, allwinterlich
    vso zimo den ganzen Winter
    dobro prestati zimo gut über den Winter kommen
    ki zdrži zimo winterfest, rastlinstvo, botanika winterhart
    prespati zimo živalstvo, zoologija ein Winterschläfer sein
    zavarovati za zimo einwintern
  • zíma winter, wintertime

    blaga, mila zíma mild winter
    huda, ostra zíma hard (ali severe) winter
    sredi zíme, v najhujši zími in the depth of winter
    zíma brez snega green winter
    starka Zima Old Man Winter
    zíma je pred vrati winter is upon us
    krmiti živino čez zímo s senom to winter one's stock on hay
    prespati zímo to hibernate
    preživeti zímo to winter
    pripraviti za porabo v zími ZDA to winterize
  • zíma hiver moški spol

    čez zimo durant l'hiver
    sredi (najhujše) zime au milieu (ali au cœur, au plus fort) de l'hiver
    huda (mila) zima hiver rigoureux (doux)
    zima je, se bliža c'est l'hiver, voilà l'hiver, l'hiver approche
    prestati zimo résister (ali survivre) à l'hiver
  • zíma invierno m

    čez zimo durante el invierno
    sredi (najhujše) zime en pleno invierno (en lo más crudo del invierno)
    zima je estamos en invierno, ha entrado el invierno
    zima se začenja comienza el invierno
    prestati zimo resistir al invierno, pasar el invierno
  • Zwanzig, die, dvajsetica; Mitte Zwanzig sredi dvajsetih let
  • žensk|a1 [é] ženski spol (-e …) die Frau; das Weib
    čudovita/fejst ženska Klassefrau, Prachtweib
    neprivlačna, neopazna ženska graue Maus
    poklicno uspešna ženska Karrierefrau
    polnokrvna ženska Rasseweib, Vollblutweib
    poročena ženska verheiratete Frau, Ehefrau
    poslovna ženska Geschäftsfrau
    samska ženska die Junggesellin, ein unverheiratete Frau
    ženska z visokošolsko izobrazbo die Akademikerin
    ženska stara 30/40/70 let die Dreißigerin/ Vierzigerin/Siebzigerin (sredi tridesetih … Mittdreißigerin)
    ženska, ki nosi očala die Brillenträgerin
    ženska, ki ve za kaznivo dejanje ipd.: die Mitwisserin
    ženske množina Frauen množina, die Frauenwelt, das Frauenvolk, die Weiblichkeit
    emancipacija žensk die Frauenemanzipation
    ljubljenec žensk der Frauentyp
    sovražnik žensk der Weiberfeind
    zaposlenost žensk die Frauenbeschäftigung
    predstava o ženski/ženskah das Frauenbild
    garderoba za ženske die Damengarderobe
    neugoden za ženske zakonodaja ipd.: frauenfeindlich
    ugoden za ženske frauenfreundlich
  • ἀκμάζω (ἀκμή) sem na (vrhu) vrhuncu, sem v cvetu let, sem dorastel (v najboljših letih), cvetem, sem dovolj močan in razumen (τῷ σώματι, τῇ ῥώμῃ); sem bogat (πλούτῳ); dozorevam (τοῦ σίτου ἀκμάζοντος); θέρους ἀκμάζοντος sredi poletja, νόσος ἀκμάζει bolezen se je popolnoma razvila; τὰ πάντα ἀκμάζει ἐπιμελείας δεόμενα treba je največje previdnosti.
  • ἀμφι-βαίνω ep. poet. 1. hodim, pohajam okrog česa; ščitim, branim, varujem, ἠέλιος οὐρανὸν ἀμφιβεβήκει solnce je stalo visoko na nebu, sredi neba. 2. a) obdajam, obkoljujem, zakrivam (νεφέλη); σὲ πόνος φρένας ἀμφιβέβηκεν prevzema, napolnjuje tvojo dušo; b) branim, ščitim, varujem.
  • ἀνά-μεσος 2 ion. sredi dežele stoječ, ležeč πόλις.
  • Ἀρκάς, άδος, ὁ Arkadec, prebivalec Arkadije. Ἀρκαδία ἡ (ion. -ίη) gorata dežela sredi Peloponeza; adi. Ἀρκαδικός 3. – τὸ Ἀρκαδικόν arkadska zveza, četa arkadskih hoplitov.