Franja

EKG samostalnik
1. (pregled delovanja srca) ▸ EKGFebruarja 2006 sem šel na slikanje pljuč in EKG. ▸ 2006 februárjában mellkasröntgenre és EKG-re mentem.
Medicinska sestra ji je na prsni koš pritrdila elektrode za EKG. ▸ A nővér EKG-elektródákat erősített a mellkasára.
Sopomenke: elektrokardiografija
Povezane iztočnice: EKG v mirovanju, EKG z obremenitvijo, EKG pod obremenitvijo

2. (grafični zapis) ▸ EKGZanima me, ali je ta EKG v redu in ali je potrebno kakšno zdravljenje. ▸ Kíváncsi vagyok, hogy ez az EKG rendben van-e, és szükség van-e valamilyen kezelésre.
Ko srce kot črpalka popusti, se na EKG-ju pokažejo spremembe v delovanju srca. ▸ Amikor a szív elégtelenül pumpálja a vért, az EKG megmutatja a szívműködésben bekövetkező változásokat.

3. (naprava) ▸ EKGSopomenke: elektrokardiograf

elektrokardiografija samostalnik
medicina (pregled delovanja srca) ▸ elektrokardiográfia
Elektrokardiografija (EKG) izključi (ali pa ne) motnje srčnega ritma, čezmerno zadebelitev srca ali nezadosten dotok krvi in kisika v srce. ▸ Az elektrokardiográfia (EKG) kizárja vagy megállapítja a szívritmus-zavarokat, a szív túlzott megvastagodását vagy a szív elégtelen vér- és oxigénellátását.
Sopomenke: EKG

enfoncer [ɑ̃fɔ̃se] verbe transitif zabiti, zadreti; poglobiti; potisniti, vtakniti; militaire prebiti, predreti; premagati; figuré potisniti v ozadje, prekositi; familier prevarati, oslepariti; verbe intransitif pogrezniti se, udirati se, potopiti se (ladja); zariti se; familier ruinirati se

enfoncer une porte ouverte (figuré, familier) zelo si prizadevati, da bi dokazali očitno stvar
enfoncer son chapeau sur la tête potisniti si klobuk v čelo
enfoncer un clou dans le mur zabiti žebelj v zid
enfoncer à quelqu'un un couteau dans le cœur zabosti koga v srce
enfoncer quelque chose dans le crâne, dans la tête de quelqu'un (familier) komu kaj v glavo vliti, vbiti
enfoncer les éperons à un cheval spodbosti konja z ostrogami
enfoncer une porte vdreti vrata
s'enfoncer dans l'étude popolnoma se poglobiti v študij
enfoncez-vous bien ça dans la tête! dobro si to zapomnite!
s'enfoncer dans de mauvaises habitudes privzeti grde navade
notre équipe de football s'est fait enfoncer naše nogometno moštvo je bilo pošteno poraženo

ennoblir [ɑ̃nɔblir] verbe transitif oplemenititi (figuré)

c'est le cœur qui ennoblit l'homme srce plemeniti človeka

enoprekáten (-tna -o) adj. a uno scomparto:
anat. enoprekatno srce cuore con un ventricolo

ensanchar povečati, razširiti, raztegniti

ensanchar el corazón olajšati si srce
ensancharse raztegniti se; dati se prositi

entraña ženski spol drob(ovje), notranjost telesa

mala entraña brezčutnost, brezsrčnost; brezsrčnež
entrañas pl drobovje; jedro; srce, čustvo; značaj
hombre de buenas entrañas dobrodušen človek
(hijo de) mis entrañas moj miljenček, ljubček
esto me arranca las entrañas srce se mi trga ob tem
dar hasta las entrañas vse dati
echar las entrañas močno bruhati, bljuvati
no tener entrañas biti brez srca

épancher [epɑ̃še] verbe transitif izliti, razli(va)ti; razkriti svoje težave, odkrito povedati

s'épancher izliti se, razliti se; odkriti svoje srcé, zaupati se (komu); odkrito in zaupljivo se pogovoriti (avec quelqu'un s kom)
épancher son cœur à quelqu'un odkrito zaupati komu svoja čustva
épancher sa joie dati izraza svojemu veselju
épancher ses peines dans le sein de quelqu'un zaupljivo komu zaupati svoje težave, da bi si olajšali srce
épancher sa bile, son fiel peniti se od jeze
le sang s'est épanché dans l'estomac kri se je razlila v želodec

étreindre* [etrɛ̃drə] verbe transitif (krepko) stisniti, tesno objeti; zadrgniti; militaire obkoliti, zajeti

étreindre quelqu'un sur sa poitrine, son cœur koga stisniti na svoje prsi, na svoje srce
étreindre quelqu'un à la gorge koga za vrat, za grlo zgrabiti; stisniti
qui trop embrasse mal étreint (proverbe), (figuré) kdor se loti preveč stvari, nobene ne naredi

Etrūria -ae, f Etrurija, italska dežela (zdaj Toskana): Varr., Ci., N., V., T. idr.; met. = Etruščani (preb.): Etruriae animos (srce) reconciliare L. Od tod adj. Etrūscus 3 etrurski, etruščanski: Varr., Suet., Gell., disciplina Ci. ep., Plin., chartae Ci., litus H., Mel., mare H., L. Tirensko morje, Etrusca Porsenae manus H., bellum L. z Etruščani, gens O., aurum Iuv., zlat etruščanski amulet; subst. Etrūscī -ōrum, m Etruščani: Ci., L., T., Iust., Fl.

expand [ikspǽnd]

1. prehodni glagol (into)
raztegniti, razširiti, razgrniti, razviti, razprostreti; na široko razlagati, opisovati

2. neprehodni glagol
širiti, razvijati, večati se; postati zaupljiv, zgovornejši

his heart expands with joy srce se mu širi od veselja

expansif, ive [ɛkspɑ̃sif, iv] adjectif ki se širi ali teži k širjenju, ekspanziven; figuré zaupljiv, komunikativen, odkrit; physique raztezen

force féminin expansive ekspanzivna moč
avoir la parole expansive imeti srcé na jeziku
être d'un naturel expansif biti odkritosrčen

explayar razširiti, raztegniti; pojasniti

explayarse razširiti se; svoje srce razkriti

expūgnāx -ācis (expūgnāre) osvajajoč, premagujoč: expugnacior herba O. bolj delujoča na srce.

exta -ōrum, n (iz *exsecta: exsecāre izrezati, prim. prōsecta: prōsecāre)

1. drob(ovje), poseb. darovanih živali (srce, pljuča, jetra, vranica; intestina pa so čreva): exta omnium pecudum Ci., victimae L., asini, bovis O., ardentia V., trepidantia O., humana H., cruda L., O., exta homini ab inferiore viscerum parte separantur membranā Plin.; kot žrtev: puerorum extis deos Manīs mactare soles Ci., fumantia reddimus exta V., exta dare (darovati) deo, secta fumosis exta dare focis O., exta perperam dare (namreč na žrtveniku) L.; iz drobovja so starodavniki prerokovali: quod in extis nostris portentum est Pl., augurum atque extûm (= extorum) interpretes Pac. fr., exta interpretari, inspicere Ci., spectare Cu., ea, quae significari dicuntur extis, cognita esse ab haruspicibus Ci., si est in extis aliqua vis, quae declaret futura Ci., spirantia consulit exta V., si exta eadem, quae somnio visa fuerant, portenderentur L., exta laeta, tristia Cu.

2. redko = čreva: exta serpentibus et lacertis longa Plin., Caecinae Volaterrano dracones emicuisse de extis laeto prodigio traditur Plin.

3. met. žrtvena gostija, žrtvena pojedina: abducunt me ad exta Pl., iamne exta cocta sunt? Pl.

faillir* [fajir] verbe intransitif pregrešiti se, ne napraviti, kar bi morali napraviti, ne izpolniti (à quelque chose kaj); commerce bankrotirati, priti pod stečaj; zmanjkati

faillir à ses engagements, à sa parole ne izpolniti svojih obveznosti, ne držati svoje besede
faillir à son devoir ne izpolniti svoje dolžnosti
le cœur m'a failli srce mi je padlo v hlače
la mémoire me faillit tout à coup naenkrat me je spomin zapustil, pustil na cedilu
à jour faillant ko se dan nagiba h koncu
j'ai failli (+ infinitif) skoraj sem, malo je manjkalo, da nisem ...
j'ai failli tomber skoraj sem padel; toliko, da nisem padel

fallen (fiel, gefallen) pasti, padati; (abfallen) upadati; Worte: biti izrečen; fallen lassen spustiti; sich fallen lassen vreči se, spustiti se; jemanden fallen lassen prenehati se družiti z; fallen an/auf (in jemandes Besitz kommen) pripasti; fallen auf eine Fährte: izslediti; fallen in, unter eine Kategorie, Rubrik: spadati v; fallen auf ein Datum, einen Tag: sovpasti z, pasti na; ins [Schloß] Schloss fallen zapreti se; zur Last fallen biti v breme, bremeniti; zum Opfer fallen biti/postati žrtev; in die Rede fallen skočiti v besedo; schwer/leicht fallen težko (mi, ti...) je, s težavo (es fiel mir schwer s težavo sem...) ; aufs Herz fallen težiti srce

fendre* [fɑ̃dr] (raz)klati, (raz)cepiti, razparati, razrezati; napraviti razpoke

fendre du bois avec la hache cepiti drva s sekiro
la sécheresse a fendu le sol zaradi suše je razpokala zemlja
fendre la foule brutalno si utreti pot, se preriniti skozi množico
cela me fend le cœur to mi trga srce
fendre l'air, l'onde rezati zrak, valove
il gèle à pierre fendre mraz je, da kamenje poka
fendre l'oreille à quelqu'un komu kariero uničiti, proti njegovi volji ga upokojiti
fendre la tête à quelqu'un koga (s hrupom, z vprašanji, z očitki) čisto norega napraviti
fendre un cheveu en quatre (figuré) dlako cepiti
se fendre pokati, póčiti, razklati se, razcepiti se
(familier) se fendre d'un litre de vin dati za liter vina
il s'est fendu d'une seconde tournée plačal je še drugo rundo pijače
se fendre la pêche, la pomme, la gueule smejati se na ves glas

fērro m

1. kem. železo (Fe):
ferro dolce mehko železo
ferro battuto kovano železo
ferro crudo grodelj
digerire il ferro pren. imeti dober želodec
sentirsi in una botte di ferro pren. čutiti se varnega, mirnega
toccare ferro pren. potrkati na les (proti zlim silam)
di ferro pren. železen, močen, trden, trd
testa di ferro pren. trmoglavec, trma
cuore di ferro pren. trdo, neusmiljeno srce; trdosrčnež, krutež
alibi di ferro pren. trden, neizpodbiten alibi
raccomandato di ferro človek z zelo močnimi priporočili

2. železen ali kovinski predmet:
accomodare qcs. con un ferro popraviti kaj z železnim predmetom
i ferri del mestiere (delovno) orodje
essere sotto i ferri del chirurgo pren. biti pod nožem, imeti operacijo
battere due ferri a un caldo pren. imeti dve železi v ognju
ferro da stiro, da stirare likalnik
ferro di cavallo podkev
a ferro di cavallo v polkrogu
tavola a ferro di cavallo polkrožna miza
ferro da calza pletilka

3. knjižno meč:
incrociare i ferri prekrižati meče
essere ai ferri corti pren. biti hudo sprt
mettere a ferro e fuoco pren. uničiti z ognjem in mečem

4. (zlasti v pl.) okovi:
condannare ai ferri obsoditi na prisilno delo

5. (zlasti v pl.) gradela, žar:
bistecca ai ferri zrezek na žaru
PREGOVORI: battere il ferro finché è caldo preg. kuj železo, dokler je vroče

fīgō -ere, fīxī, fīxum (prim. gr. θήγω brusim, ostrim).

I.

1. pribiti, zabiti, pripeti, pritrditi, obesiti, v pass. tudi = tičati, sprijeti se, držati se česa: imbrices elavulis f. Ca., f. arma V., spoliis decorata est regia fixis O., piscis … nullos nisi fixus sentiat hamos O. če ne visi (ob trnku); pren.: illud maneat atque fixum sit Ci. bodi „pribito“ = naj drži kot pribito, malum se fixit Sen. ph. se je ukoreninilo. Kje? z abl. loci: saxis fixus asperis Enn., f. humo plantas V., arma thalamo fixa V., (naris) medio fixa palato O., arbor fixa cacumine montis O. ukoreninjeno; s praep.: aliquem in cruce Ci. (poklas. aliquem ali corpus alicuius cruci Plin., Q., Suet. ali in crucem Iust.) cuspidem in terra L., ramum in limine V., mentum ad guttura V., linguā ad mentum fixā O. ker se je jezik prijel brade, figitur in prato ancora O. tiči, alto sub aethere fixae stellae O., f. nummum in luto Pers.; pesn.: f. palum in parietem Pl. zabiti; metaf.: vestigia f. V. trdno korakati, stopati, toda: (Io) primo vestigia visu figit Val. Fl. obstane, fixus manebat V. obstal je (kakor pribit, kakor vkopan), ni se ganil z mesta, oscula f. poljube pritiskati na, poljubljati: Val. Fl., oscula dulcia figet V., gelidis in vultibus oscula figens O.; pesn. z dat.: peregrinae oscula terrae figit O., pedibus oscula f. Sil.; (o očeh) upreti v kaj: foculos (vultūs) in virgine zagledati se V., O., oculos in corpore Sil., lumen in humo O., lumina fixa tenere in vultu O.; s samim abl.: f. oculos solo V., lumina terrā O.; pesn. z dat.: prim.: fixus in silentium T. v molk zatopljen; pupulas cibo f. H.; poklas.: oculos in terram f. L., Sen. ph.; (o duhu)
a) vtisniti si (v srce), zapomniti si: f. aliquid perpetuo (adv.) animo Ci., illud fixum in animis vestris tenetote, vos … iudicaturos esse Ci. memoria vestris fixa mentibus Ci., mea dicta figite animis V., aliquid penitus animo f. T.;
b) svoje misli idr. obrniti na kaj: mentem … omnem in Milonis consulatu fixi Ci. ep.

2. occ.
a) javno pribiti, nabiti: f. tabulam immunitatis, tabulas, decretum, leges in Capitolio, caput legis in poste curiae, tabula fixa in Thermis Ci., fixum est in publicis monumentis testimonium dignitatis (meae) Ci., nec verba minacia fixo aere legebantur O., senatus consultum aere publico f. T.
b) (kot posvetilo ali znamenje zmage) obesiti, natakniti: arma in parietibus Ci., arma V., arma ad postem Herculis H., clipeum postibus adversis, sacra ad fastigia dona, dona Laurenti divo V., spolia O., spolia in postibus L., qui spolia ex hoste fixa domi haberent L.
c) (po)staviti, (z)graditi, (se)zidati, ustanoviti: alicui crucem, crucem in illo loco Ci., moenia O., sedem Cumis Iuv. ali domos T. trdno naseliti se, , revolubile saxum Sil., tropaca Fl., munimenta, praesidia Amm.; metaf.: nequitiae fige modum tuae H. = nekaj od …

II.

1. zabiti: dictator clavi figendi causā L. (najvišji oblastnik je vsako leto dne 13. 9. zabil letni žebelj v Jupitrovo kapelo (Iovis cella) na Kapitolu), f. in acumine dentes, ungues cervicibus, robora rostro O. aquilam humo T. caligas auro Iust. z zlatimi žeblji okovati.

2. zabosti, vbosti: mucrones in cive an in hoste figantur Ci. f. sub pectore taedas V. spiculum inter aures equi L. hoc (plumbum) dens in nympha Peneide fixit O. f. sagittam in medio crure Cu.; v pass.: harundo fixa sub aure O. tiči, lamina in gutture fixa est O. rezilo se je zabodlo v … , fixa sagitta, fixum telum V.; s samim abl.: figere mucronem tempore, iaculum tellure O.

3. prebosti, zadeti, ustreliti, streljati, raniti, pobiti, ubiti: viscera veribus, aliquem telo; cuspide, iaculo, cervam telis V. pectora telo O. hostes telis Auct. b. Alx. aliquem sagitta O., T. figar a sagitta O. capita ferarum sagittis Suet.; brez abl. instrumenti: f. cervas V. streljati, sub nube columbam, aliquem latus inter et ilia V. arcus figit omnia O. Gryneus figitur in lumina O. f. suem Mart.; occ.: f. mortem Sen. tr. ali vulnera Mart. zadati; pren. α) koga s čim zadeti, — zbosti: aliquem f. maledictis Ci. adversarios f. Ci. β) kaj z očmi prebosti, oči upreti v kaj: lumine terram Pers. torvo lumine domum Stat.

4. metaf. pridejati, vzdeti: nomen titulis Sil.