Franja

ruska ruleta frazem
(nevarna igra na srečo) ▸ orosz rulett
Imamo jo radi, a nočemo, da igra rusko ruleto s svojim življenjem. ▸ Szeretjük, de nem akarjuk, hogy orosz rulettet játsszon az életével.
Sobotna tekma na srednji skakalnici je bila podobna ruski ruleti. ▸ A szombati verseny a középső sáncon orosz ruletthez hasonlított.

Sabīnī -ōrum, m Sabín(c)i, staroitalsko pleme v srednji Italiji ob Naru in Aternu, severovzhodno od Rima; njihova mesta so bila Amiternum, Corfinium, Cures, Reate: CA. AP. SERV., VARR., CI., L., O., H.; meton. Sabínsko, Sabínska dežela: ex Sabinis VARR., L., V., in Sabinos VARR., ardui Sabini H.; occ. posestvo na Sabínskem, Horacijeva podeželska pristava na Sabinskem ob Digenciji, severovzhodno od Tiburja: satis beatus unicis Sabinis H.; sg.

1. Sabīnus -ī, m Sabínec: L.; tudi Sabín, eponimni heroj sabinskega ljudstva.

2. Sabīna -ae, f Sabínka: IUV., STAT.; v pl.: O., PR., MART. Od tod
a) adj. Sabīnus 3 sabínski: COL., STAT. idr., lingua VARR., ager VARR., CI., H., proelium CI., castra, exercitus, mater, mulier L., gens, patres O., baca IUV. oliva, faex MART. sabinsko olje (ki je močno dišalo), herba Sabina CA., V. (Culex), O., PR., COL., PLIN., AP. H. (Iuniperus Sabina LINN.) sabinski brin (sabinska brin(j)a), ki so jo uporabljali za kadilo, ille rex (= Numa) LACT.
b) subst. Sabīnum -ī, n (sc. vinum) sabínec, sabínsko vino: vile potabis ... Sabinum H. – Adv. Sabīnē po sabinsko = v sabinskem jeziku: VARR.

sloj² [ô] moški spol (-a …) v družbi: die Schicht, soziale Schicht, Gesellschaftsschicht (spodnji Unterschicht, srednji Mittelschicht, zgornji Oberschicht)
značilen za določen sloj schichtspezifisch, schichtenspezifisch
pripadnost sloju die Schichtzugehörigkeit

slòj (slôja) m

1. strato; min. strato, banco:
sloji premoga so že tanki gli strati di carbon fossile sono ormai esili

2. soc. stato, ceto, classe:
srednji, uradniški sloj ceto medio, impiegatizio
vodstveni sloj classe dirigente
privilegirani, nižji sloji ceti privilegiati, subalterni
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
agr. kulturni sloj strato di coltivazione
gozd. mahovni sloj strato muscoso
grad. nosilni sloj strato portante
petr. talni sloj strato inferiore del manto stradale
biol. sloj celic assisa

spol² [ô] moški spol (-a …)

1. slovnični: das Geschlecht, der Genus
naravni spol natürliches Geschlecht
moški spol männliches Geschlecht, das Maskulinum
ženski spol weibliches Geschlecht, das Femininum
srednji spol sächliches Geschlecht, das Neutrum
beseda moškega/ženskega/srednjega spola das Maskulinum/Femininum/Neutrum

2.
glasba tonski spol Klanggeschlecht, Tongeschlecht

spòl (naravni) sexe moški spol ; gramatikalno genre moški spol

moški (ženski, srednji) spol (gramatikalno) le genre masculin (féminin, neutre)
moški (ženski) spol (naravni) le sexe masculin (féminin)
lepi spol le beau sexe
močni (šibki) spol le sexe fort (faible)
ljudje obeh spolov personnes des deux sexes, hommes et femmes
brez razlike spola in starosti sans distinction d'âge ni de sexe

spòl (naravni) sexo m ; gram género m

moški (ženski, srednji) spol (gram) el género masculino (femenino, neutro)
močni (šibki) spol el sexo fuerte (débil)
lepi (ženski) spol el bello sexo
grdi (moški) spol el sexo feo
ljudje obeh spolov personas f pl de uno y otro sexo, personas de ambos sexos
brez razlike spola in starosti sin distinción de sexo ni de edad
določitev spola (med) determinación f del sexo

Srednja Amerika stalna zveza
(geografsko območje) ▸ Közép-Amerika

srednjeafriški pridevnik
1. (o Srednjeafriški republiki in Srednjeafričanih) ▸ közép-afrikaiSopomenke: centralnoafriški
Povezane iztočnice: Srednjeafriška republika, srednjeafriški frank CFA

2. (o Srednji Afriki) ▸ közép-afrikaiSopomenke: centralnoafriški

srednjeameriški pridevnik
(o Srednji Ameriki in Srednjeameričanih) ▸ közép-amerikai

stan¹ moški spol (-u, -ova, -ovi) zgodovina der Stand (kmečki Bauernstand, meščanski Bürgerstand, plemiški Adelsstand, viteški Ritterstand)
povzdigniti v plemiški stan adeln, nobilitieren
povzdigniti v viteški stan zum Ritter schlagen
(status) der Stand (laiški Laienstand, sodniški Richterstand)
srednji stan der Mittelstand
trgovski stan der Kaufmannsstand
|
neprimeren stanu standeswidrig
stanu primeren standesgemäß

stán

1. state, class, profession

delavski stán working class
duhovniški stán priesthood
kmečki stán peasantry
vojaški stán military profession
srednji stán middle casses pl
tretji stán zgodovina commons pl, third estate
viteški stán knighthood
plemiški stán nobility
deželni stanovi States pl
skupščina treh stánov zgodovina v Franciji the States pl General
samski stán single state
zakonski stán married state
svojemu stánu primerno in a style befitting one's state

2. (bivališče) residence, domicile, dwelling, habitation; abode; quarters pl; (stanovanje) lodgings pl, apartments pl, (niz sob) suite of rooms

glavni vojaški stán headquarters pl

3. (stanje) state, condition, status, (položaj) situation, position, (okoliščine) circumstances pl

dejanski stán facts pl of the case, fact (ali facts pl) of the matter
pravni stán legal status, legal situation
biti v drugem stánu (noseča) to be in the family way, to be expecting a child (ali a baby), to be expecting, to be pregnant, (v visokem stanu) to be in an advanced state of pregnancy, pogovorno to be far-gone, arhaično to be quick with child

stán (bivališče) logis moški spol , demeure ženski spol , habitation ženski spol , logement moški spol ; (poslopje) bâtiment moški spol , bâtisse ženski spol (stareje) état moški spol , classe ženski spol , condition ženski spol , rang moški spol , ordre moški spol , profession ženski spol

(državni) stanovi les états, les ordres (de la nation)
civilni stan civils moški spol množine
dejanski, stvarni stan faits moški spol množine, état de fait(s), état de cause
delavski, četrti stan la classe ouvrière (ali laborieuse), le prolétariat
duhovniški stan clergé moški spol, ecclésiastiques moški spol množine, prêtres moški spol množine
glavni stan (vojaško) quartier général (Q.G.)
kmečki stan classe paysanne, paysans moški spol množine
posvetni stan état séculier (ali laîque)
samski stan le célibat
srednji stan classe moyenne
tretji stan le tiers état
učiteljski stan corps enseignant
uradniški stan (corps moški spol des) fonctionnaires moški spol množine
viteški stan chevalerie ženski spol, chevaliers moški spol množine
vojaški stan état militaire
zakonski stan (état de) mariage moški spol
biti v drugem stanu (ali noseča) être enceinte (ali grosse, en état de grossesse, familiarno dans une situation intéressante)
živeti svojemu stanu primerno vivre selon son état, tenir son rang

stán estado m ; rango m

stanovi (Španija) las Cortes
stanu primerno conforme a su rango (ali a su posición social)
civilni stan estado civil
četrti, delavski stan el cuarto estado, la clase obrera, el proletariado
tretji stan Tercer estado
srednji stan clase f media
meščanski stan estado llano, estado común
kmečki stan clase f campesina
duhovniški stan estado sacerdotal; sacerdocio m
samski stan soltería f; estado m de soltero; celibato m
posvetni stan el estado seglar
učiteljski stan magisterio m; profesorado m
uradniški stan los empleados
viteški stan orden f de caballería
vojaški stan estado militar
glavni stan armade Estado Mayor General
zakonski stan matrimonio m
biti v drugem stanu (= noseča) estar en estado (interesante), estar encinta, estar embarazada
živeti svojemu stanu primerno vivir como corresponde a su posición social

Šlezija samostalnik
(pokrajina v Srednji Evropi) ▸ Szilézia

tank¹ moški spol (-a …) vojska der Panzer (lahki leichter, srednji mittlerer, težki schwerer Panzer, amfibijski Schwimmpanzer, Amphibienpanzer, bojni Kampfpanzer, desantni Luftlandepanzer, izvidniški Aufklärungspanzer, Spähpanzer, protiletalski Flakpanzer, specialni Sonderpanzer)
tank mostonosilec Brückenlegepanzer
tank minočistilec der Minenräumpanzer
lovec na tanke Jagdpanzer, der Panzerjäger
posadka tanka die Panzerbesatzung
varen pred tanki panzersicher
figurativno kot bi me/ga/jo povozil tank wie gerädert

tečaj³ moški spol (-a …) menjalniški, devizni ipd.: der Kurs (denarni Geldkurs, dnevni Tageskurs, menjalni Devisenkurs, Wechselkurs, obračunski Umrechnungskurs, prodajni Verkaufskurs, srednji Mittelkurs)
… tečaja Kurs-
(določitev die Kursfestsetzung, korektura die Kurskorrektur, krepitev die Kurserholung, nenaden/močen padec der Kurssturz, nihanje die Kursschwankung, odklon od tečaja die Kursabweichung, ohranitev die Kurshaltung, padec der Kurseinbruch, sprememba die Kursänderung)
padec tečajev na borzi der Börsensturz

tel, le [tɛl] adjectif tak, takšen; marsikateri; tisti, ki

M. Un tel, Mme Une telle g., ga. Ta in Ta
tel ou tel to ali ono
tel ... tel kakor ... tako
de telle sorte que ... tako da ...
tel que tak kot; tak, kakršen
tel quel v istem stanju, nespremenjen; bolj slab, srednji
une étoffe telle quelle blago slabše vrste
tels ceux qui ... kot tisti, ki ...
telle est mon opinion takšno je moje mnenje
il n'y a rien de tel que ... ni kaj takega, kot je ..., ni ga boljšega, kot je ...
il disparut rapidement, tel un éclair izginil je hitro, kot blisk
on n'a jamais rien vu de tel kaj takega svet še ni videl
prendre une chose telle quelle vzeti stvar, kakršna je
tel maître, tel valet kakršen gospodar, takšen sluga
tel qui rit vendredi dimanche pleurera marsikdo, ki se smeje v petek, se bo jokal v nedeljo
tel est pris qui croyait prendre kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade

tèmen (-mna -o) adj.

1. scuro, oscuro, buio, cupo:
temna noč notte scura, buia
temna obleka abito scuro
temna polt pelle scura
temna očala occhiali scuri
temne barve toni cupi
temno pivo birra scura

2. opaco, scialbo:
temna svetloba luce scialba

3. pren. (neprijeten) buio, fosco, oscuro; cupo:
temne slutnje foschi, cupi presentimenti

4. pren. (ki vsebuje negativno razpoloženje) cupo, tetro:
temen obraz volto cupo

5. pren. (nazadnjaški) buio:
temni srednji vek secoli bui (del Medioevo)

6. pren. (skrivnosten, nedoumljiv) arcano, misterioso, oscuro:
temna skrivnost un mistero oscuro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti temen glas avere una voce profonda
nad njim so se zbirali temni oblaki fosche nubi si addensavano sopra di lui
vet. temna lisa (na konjskem hrbtu) zagarella

tērmine² m termin, (strokovni) izraz; ekst. beseda:
un termine filosofico, letterario, medico filozofski, književni, zdravniški izraz
termine maggiore, medio, minore filoz. prorek, srednji pojem, porek ( silogizma);
un termine poco usato malo rabljena beseda
a rigor di termini dobesedno vzeto
in altri termini z drugimi besedami
senza mezzi termini odkrito, brez izmikanja
moderare i termini ublažiti ton pogovora