Franja

εὐ-τυχής 2 (τυχεῖν) kdor je dosegel, kar je želel, srečen, ugoden, srečonosen; τὸ εὐτυχές = εὐτυχία. – adv. -χῶς, ion. -χέως srečno, z dobrim uspehom, εὐτυχῶς πράττω dobro se mi godi, sem srečen, εὐτυχῶς πως po nekem srečnem naključju.

εὐτυχία, ἡ sreča, srečen dogodek, srečno naključje, uspeh, κατὰ πόλεμον bojna sreča, ἐπ' εὐτυχίᾳ v vaši sreči; pl. blagostanje, srečne lastnosti, (telesne) vrline.

εὐ-χάριστος 2 (χαρίζομαι) 1. hvaležen NT. 2. prijeten, ugoden, šaljiv, mil, srečen. – adv. -ίστως srečno, mirno.

ἡγεμόσυνα, τά (sc. ἱερά) zahvalna daritev za srečno vodstvo.

θῡ́ω² [Et. kor. dhū, vreti, kipeti, vrteti se, itd.; slov. duti, dujem, lat. fūlīgo, suffio (iz dhu-ijō), gršk. θύελλα, θῡ́νω, θῡ́ω, θύω, θύος, θυμός itd. – Obl. fut. θῡ́σω, aor. ἔθῡσα, pf. τέθυκα, pass. pf. τέθυμαι, aor. ἐτύθην, adi. verb. θυτέος]. 1. act. a) kadim, zažigam kadilo, darujem (žgalni dar), žrtvujem, prinašam v dar τινί τι, sežigam ἄργματα; b) zakoljem (žrtev), umorim ξένους, obhajam praznik z daritvijo τὰ εὐαγγέλια, σωτήρια Διί prinašam zahvalno daritev za srečno rešitev, τὰ τεθυμένα (ἱερά) bogovom zaklana živina, darilno meso. 2. med. a) darujem, žrtvujem zase, iz svojega, v svoje namene, dam žrtvovati ali zaklati, priredim daritev, ὑπέρ, περί τινος zaradi česa, ἐπὶ Κρότωνα glede na pohod proti Krotonu, ἐπὶ τῷ Πέρσῃ pred odhodom proti Perzijanom, ἐπ' ἐξόδῳ da bi kaj izvedel o izidu vojske, ἐπεξόδια žrtve pred odhodom vojske proti sovražniku, διαβατήρια v zahvalo za srečen prehod, ἐθυόμην, εἰ βέλτιον εἴη daroval sem, da bi izvedel, jeli bolje; b) pregledujem drob, da bi izvedel iz njega bodočnost.

καλλιερέω in med. 1. darujem ob ugodnih znamenjih, dobivam pri darovanju ugodna znamenja. 2. intr. žrtve se srečno izvrše, so ugodne = τὰ ἱερὰ καλὰ γίγνεται (pogosto impers.).

καλός 3 [Et. iz καλϝος, idevr. qal-wó-s, κάλλος iz καλjος. – comp. καλλίων, sup. κάλλιστος; ep. κάλλιμος]. 1. o telesu: lep, brhek, zal, čeden, krasen, ljubek, dražesten τὸ σῶμα, δέμας, εἶδος lepe postave. 2. z ozirom na namen in porabo: lep, čist, κάλλιστον ἀργύριον najčistejše srebro, primeren, poraben, koristen, pripraven πρὸς δρόμον, dober, izvrsten λιμήν, ugoden ἄνεμος; o žrtvah: srečen, ugoden, dober ἱερά. 3. o duši in značaju: vrl, dober, pošten, odličen, plemenit, blag, slaven, καλὸς κἀγαθός lep in blag, vzor moža, καλόν ἐστι, ἐν καλῷ ἐστιν spodobi se, koristno je, častno je. 4. subst. a) ὁ καλός ljubimec, ljubica, ὁ καλὸς κἀγαθός vzor moža, poštenjak; pl. οἱ καλοί boljši sloji, ironično: imenitni gospodje; v polit. zmislu: patriot, aristokrat, domoljub; b) τὸ καλόν, τά καλά α.) lepo, lepota, ἄλλα δ' ἀλλαχοῦ καλά drugi kraji, druge šege; β.) dobro in pošteno, čednost, krepost, dostojanstvo, slava, čast, junaška dejanja, plemenitost, častne službe; pri Spartancih: državljanske dolžnosti in časti; γ.) užitek, veselje, ugodnosti τοῦ βίου; δ.) sreča, odlikovanje. 5. adv. a) καλόν, καλά ep. lepo, srečno, zdrav ἀναχωρέω; b) εἰς καλόν o pravem času, kakor nalašč, ἥκω prikladno; c) ἐν καλῷ α.) na ugodnem kraju; β.) o pravem času, prikladno; γ.) koristno, primerno; d) καλῶς (comp. κάλλιον, sup. κάλλιστα) α.) lepo, brhko, čedno; β.) srečno, ugodno, koristno, primerno, καλῶς ἔχει τινί koristno je komu, pristoji, spodobi se, καλῶς ἐστι, γίγνεται po volji se kaj godi, καλῶς πράττω srečo imam, sem srečen, καλῶς ἔχω dobro se obnašam, dobro se mi godi, srečen sem; γ.) v odgovorih: dobro, prav tako, izvrstno; δ.) plemenito, pošteno, slavno.

κατ-έχω [tudi v tm.; fut. καθέξω, κατασχήσω, aor. κατέσχον, pf. κατέσχηκα, adi. verb. καθεκτέον; ep. aor. κατέσχεθον, 3 sg. κάσχεθε; ep. ion. vzpor. obl. κατ-ίσχω, κατα-ΐσκω in κατ-ισχάνω] I. trans. 1. act. in pass. a) α.) držim (pri tleh), κεφαλήν povešam, ἐν χεροῖν τινα držim v rokah; β.) pri-, zadržujem τινά, τί, γέλωτα, δάκρυ, τὸ μὴ δακρύειν, ὀργήν zatiram, brzdam, krotim ἐμαυτόν; prikrivam διάνοιαν, φθόνον; odlagam ἀναγωγήν; γ.) prebijem, prenašam ἡμέραν, βίον; δ.) ohranim, držim λόγον, τὸ καλόν, παραδόσεις NT, γνώμῃ imam v mislih, ohranim v spominu; pass. zadržuje me kdo, bivam, mudim se kje ἔν τινι, περί τι okrog česa; b) obračam, vodim ladjo kam, dam ladjo kam peljati ναῦν ἔς τι; c) imam v oblasti, posedujem; α.) obdržim τὰ πρήγματα, dobim, imam τάφον, ἀρχήν, κλέος priborim si; β.) polastim se τὸ Καδμείων πέδον, osvojim si, zasedem ἀκρόπολιν, ἐχυρά; γ.) vladam Ὀλύμπου αἴγλαν, χθόνα, πλῆθος; δ.) pokrivam κόνις νέκυν, νὺξ οὐρανόν, γαῖα, αἶά με κατέχει zemlja me pokriva, sem pokopan; o bogovih: varujem, ščitim γῆν; ε.) napolnjujem πεδίον ἀλαλητῷ, δυσφημίαις στρατόπεδον, oglušujem θόρυβοι ἡμᾶς; ζ.) razumem, umevam, vem; η.) o stanju in stvareh: zgrabim, lotim se, φθορὰ δόμον tare, muči; navdušim τινά; pass. sem navdušen (aor. med. κατασχόμενος ima pas. pomen Pl. Phaedr. 244e), κατέχομαι ἀνάγκῃ sila me pritiska, δίψει žeja me muči, νοσήματι sem bolan NT, οὐρανὸς νεφέεσσι κατείχετο nebo je bilo oblačno. 2. med. a) držim pred seboj, po-, zakrivam si πρόσωπον, pokrivam se ἑανῷ; b) stiskam, καρδίαν ἔρωτι κατείχετο (Φαίδρα) njeno srce je prevzela ljubezen, v njenem srcu je plamtela ljubezen; c) zadržim, pridržim si χρήματα. II. intr. 1. jadram, plovem, veslam proti εἴς τι, izkrcam se, priplovem kam, εὖ srečno dospem k zvršetku, prinašam srečo. 2. sem, bivam, mudim se kje (tudi med.). 3. a) trajam, trpim; o vetru: neprestano vejem, ὄμβρος κατασχών trajen dež; b) vladam, obstajam, sem, λόγος κατέχει govorica je, govori se, pripoveduje se, τὰ πράγματα κατέχοντα obstoječe razmere; κατέχων držeč = vztrajno; c) pritiskam, prodiram βάλλοντες, πάντῃ.

κατ-ορθόω 1. trans. a) zravnam, držim pokoncu, vzdignem pokoncu δέμας, srečno vodim, osrečujem βροτούς; φρένα = sem pri zdravi pameti, πόλεμον srečno končam, izvojujem; b) zravnam, upravljam, srečno, dobro izvršujem τέχνην. 2. intr. act. in pass. imam srečo, uspeh, po sreči se mi izteče, obnese se mi kaj τινί, ἔν τινι, τὸ κατορθοῦν uspeh, sreča.

κατ-ουρίζω poet. dospem (z ugodnim vetrom) srečno do cilja.

ὀρθός 3 [Et. iz ϝορθϝός, kor. weredh, rasti, slov. rod, rana (ura) (iz rōd-na), rastem iz orst-, ordh-t-; lat. ar-duus, arbor] 1. pokončen, pokoncu stoječ, navpičen; τρίχες ὀρθαὶ ἔσταν lasje so stopili pokoncu (so se naježili), οὖς ὀρθὸν ἵστημι nastavljam uho, strižem z ušesi, ἐξ ὀμμάτων ὀρθῶν, ὄμμασιν ὀρθοῖς z odprtimi očmi, s smelim pogledom, odkrito. 2. raven, naravnost ὁδός, ὀρθὴν (ὁδόν) naravnost, ravnim potom, δι' ὀρθῆς ravnim potom, srečno. 3. a) nepoškodovan, popoln, srečen, ἐς ὀρθὸν ἵσταμαι sem v srečnih razmerah; b) pravi, resničen λόγος, ἔπος, pravičen; τὸ ὀρθόν, τὰ ὀρθά pravica, resnica; ὀρθῷ λόγῳ v resnici, ἐς ὀρθὸν ἐκφέρω μαντεύματα uresničim, izvršim, δίκης ἐς ὀρθὸν φωνέω resnično. 4. adv. ὀρθῶς = κατὰ τὸ ὀρθόν na pravi način φιλομαθεῖς, prav, primerno, pravično, resnično δικάζω.

ὀρθόω (ὀρθός) I. act. 1. a) postavim pokoncu, vzravnam, (kvišku) dvignem κάρα; b) postavim, (z)gradim, sezidam ἔρυμα. 2. pren. naravnam, popravim, izboljšam, srečno vodim (izvršujem), pospešujem, dvignem, osrečujem koga, priskrbujem komu kaj (čast, moč). II. pass. 1. postavim se pokoncu, zravnam se σῶμα, stojim ravno, vzdignem se, ὀρθωθείς pokoncu postavljen, naslonjen na, τὸ γνώμην ὀρθοῦσθαι priti do zavesti, zavedeti se. 2. imam uspeh, uspevam, napredujem, posreči se mi kaj ἡ διάβασις; zadenem, dobro sem urejen (vladan), οἱ ὀρθούμενοι ki se dajo voditi, τὸ ὀρθούμενον (srečen) uspeh, πόλις ὀρθουμένη mesto v blagostanju, ἢν τόδ' ὀρθωθῇ βέλος ako ta puščica zadene. 3. pren. sem resničen, οὕτω ὀρθοῖτ' ἂν ὁ λόγος to bi bila pač resnična beseda.

οὐρίζω¹ (οὖρος¹) poet. spravljam v ugoden veter, κατ' ὀρθόν τι osrečujem, srečno krmim ali vodim.

οὖρος¹, ὁ 1. (ugoden) veter, εἰς οὖρον καθίσταμαι pridem v ugoden veter, κατ' οὖρον z ugodnim vetrom. 2. sreča, blagor, prilika, κατ' οὖρον srečno.

Παιᾱ́ν, ᾶνος, ion. poet. Παιήων in Παιών, ῶνος, ὁ 1. a) ep. poet. zdravnik bogov, njegov sin Παιονίδης, ου, ὁ; b) Apolonov priimek; c) zdravnik, pomočnik, rešitelj. 2. a) prošnja, pesem za pomoč (v stiski); b) bojna pesem; c) zmagoslavna pesem. 3. pajan, slovesna pesem na čast kakemu bogu, posebno Apolonu; slavospev, zahvalna pesem (po srečno prestani nevarnosti).

πέρᾱν, ion. ep. πέρην 1. adv. onkraj, onstran (reke, morja), na nasprotni strani (obali), na ono stran, πέραν γίγνομαι pridem na drugo stran, ἡ πέραν γῆ onostranska dežela, οἱ πέραν čete na onostranskem bregu, τὸ πέραν onostranski breg, τὰ πέραν καλῶς γίγνεται stvari na oni strani se srečno razvijajo. 2. praep. z gen.: nasproti, onostran, črez kaj.

περι-γίγνομαι, ion. -γίνομαι 1. postanem močnejši od koga τινός, obvladam koga, premagam, zmagam, prekašam, presegam, nadkriljujem, sem močnejši τινός τινι. 2. περιγίγνεται pokaže se, izhaja, izvira iz česa, posledica je μέγισται τιμαὶ ἔκ τινος; περιεγένετο, ὥστε καλῶς ἔχειν pokazalo se je, da je bilo v redu (prav). 3. ostanem pri življenju (živ), οἱ περιγενόμενοι ki so ostali (pri življenju); preživim, rešim se, srečno jo odnesem, τούτου τοῦ πάθους uidem tej nesreči, ἤν τι περιγίγνηται αὐτοῖς τοῦ πολέμου ako bi jim vojna dopustila, (poleg glavnega namena) tudi to storiti.

πρᾱ́σσω, at. πράττω, ion. πρήσσω [Et. iz πρᾱ -κο- prodreti, sor. πέρα, πέραν. – Obl. fut. πράξω, pf. trans. πέπραχα, intr. πέπραγα, pass. pf. πέπραγμαι, fut. med. πράξομαι tudi s pas. pom., aor. pass. ἐπράχθην]. A act. I. trans. 1. prodiram, prevozim, prebrodim, (pre)hodim, (pre)potujem (sc. ὁδόν), ὁδοῖο prepotujem kos pota. 2. a) storim, izdelam, do-, izvršujem, izvedem, opravim, dosežem, οὔ τι πρήσσει nič ne opravi ali doseže; b) povzročujem, pridobivam, skušam kaj pridobiti, τινί τι delam za koga, priskrbim komu kaj, τούτων πραττομένων med tem, τούτων πραχθέντων takoj na to; izposlujem. 3. a) opravljam kaj, ukvarjam se (bavim se) s čim, τὰ ἐμαυτοῦ ukvarjam se z lastnimi zadevami, grem po svojih opravkih; εὖ τὰ γεωργικὰ (ἰατρικὰ) πράττω sem dober kmetovalec (zdravnik); b) τὰ κοινά oskrbujem, vladam državo, upravljam državne posle, τὰ τῆς πόλεως (πολιτικά) sem državnik, ἱκανὸς πράττειν spreten državnik, odvetnik, branitelj; οἱ πράττειν δυνάμενοι pravi upravitelji države, oblastniki; c) dogovarjam se, pogajam se s kom τινί, πρός, εἴς τινα posredujem, ὑπέρ τινος zaradi česa, οἱ πράσσοντες posredovalci; d) delam na kaj, potegujem se za kaj, stremim za čim, nameravam, snujem kaj, φιλίαν, εἰρήνην trudim se za prijateljstvo, mir, ravnam προνοητικῶς. 4. a) storim, naredim, prizadenem komu kaj, τινί držim s kom, izkažem komu kaj, delam za koga; b) zahtevam kaj od koga, pobiram, izterjavam, izžemam, opominjam koga, da plača dolg χρήματα, χρέος. II. intr. sem (nahajam se) v gotovem stanju ali položaju, imam se, εὖ πράττω imam uspeh, uspevam, gre mi srečno od rok, dobro se imam, dobro se mi godi, imam srečo; οὐδὲν εὖ πράττω nič se mi ne posreči (slično καλῶς, κακῶς, φλαύρως πράττω), τὰ ἄριστα πράττω zelo sem srečen, καλῶς πράξας z dobrim uspehom, srečno; ταπεινὰ πράττω živim v skromnih razmerah; ὅτι ἂν τύχωσι, τοῦτο πράξουσιν godilo se jim bo, kakor pač pride, ὁ στόλος οὕτω ἔπρηξε pohod se je tako iztekel (končal). B med. I. 1. delam, vršim kaj zase (v svojo korist). 2. zahtevam (izterjavam, pobiram) zase, dam si plačati, τί kaj, izsilim iz koga, zaslužim si (denar). 3. τὰ δίκαια kaznujem koga s pravično kaznijo.

σῴζω [fut. σώσω, aor. ἔσωσα, pf. σέσωκα, pass. pf. σέσω(σ)μαι, aor. ἐσώθην, fut. σωθήσομαι, adi. verb. σωστέον; ep. poet. σαόω, aor. ἐσάωσα, aor. pass. 3 pl. ἐσάωθεν; σάωμι: imp. σάω, impf. 3 sg. σάω; σόω: cj. 2 sg. σόῃς; σώω: pt. σώοντες, impf. iter. σώεσκον] 1. act. a) tešujem, ohranjujem koga nepoškodovanega ali pri življenju τινά, sploh: obranjujem, (ob)varujem, odrešim, zveličam, ozdravim, pomagam; pos. shranjujem, spravljam, varujem; srečno pripeljem do cilja ali domov; b) izpolnjujem, držim νόμους; c) obdržim zase, skrijem, zamolčim. 2. pass. in med. a) rešim si življenje, rešim se, odnesem pete, ohranim se, zveličam se; b) vrnem se zdrav domov, varujem se; τὸ ἄπραγμον οὐ σῴζεται ne more obstati; c) ohranim si v spominu, zapomnim si kaj τί.

τελειόω, τελεόω 1. act. delam kaj popolno, dovršujem τί, izpopolnjujem NT; izvršujem σπονδάς, pospešujem, končam, srečno izvršim λόχον, dogotovim πάντα; posvetim, ἐτελέωσέ μιν (to) je odločilo njegovo izvolitev. 2. pass. a) izvršim se, izpolnim se NT, končam se, uspevam, posrečim se, obnesem se, pridem do cilja, τελεωθέντων ἀμφοτέροις ko se je obema ugodilo; b) dorastem, popolnoma se razvijem, sem (postanem) popoln NT.