Franja

oggettivare

A) v. tr. (pres. oggettivo)

1. popredmetiti; spremeniti v objekt, objektivirati

2. posplošiti

B) ➞ oggettivarsi v. rifl. (pres. mi oggettivo) popredmetiti se, objektivirati se

ossificare

A) v. tr. (pres. ossifico) spremeniti v kost

B) ➞ ossificarsi v. rifl. (pres. mi ossifico) biol. okosteneti, zakosteneti, osificirati

ossifier [ɔsifje] verbe transitif spremeniti v kost, okosteniti

s'ossifier okosteneti

oxyder [ɔkside] verbe transitif spremeniti v oksid

s'oxyder oksidirati
oxyder le fer oksidirati železo

ozoniser [ɔzɔnize] verbe transitif spremeniti kisik v ozon; čistiti z ozonom, ozonizirati

palleō -ēre -uī (osnovna *palu̯o-, *polu̯o- bled, siv, rumenkast; prim. skr. palita- siv od starosti, gr. πολιός siv, πελιός ali πελός sivočrn, umazan, πέλειος črnkast, πέλεια ali πελειάς divji golob, lat. pallidus, pallor, pullus, palumbes, sl. plav, hr. plâv = pallidus, stvnem. falo rumen)

1. bled, plàv biti, bledeti, pesn. tudi svetlozelen, zelenkast ali rumenkast biti: Pers., Iuv., Mart., apparet esse commotum, sudat pallet Ci., pallent amisso sanguine venae O., pallebant ora metu O.

2. metaf.
a) barvo spremeniti (spreminjati), menja(va)ti, zamenja(va)ti, barvo izgubiti (izgubljati), (o)bledeti, poblede(va)ti, neprijetne barve biti: Mart., Lucan., Sil., iam sidera pallent vicino turbata die Stat., fastigia pallebant musco O., pallet Aurora venenis nostris O., ne vitio caeli palleat aegra seges O., obscura caelo labitur phoebi soror tristisque mundus nubilo pallet die Sen. tr. je temen; z acc.: multos colores p. Pr. pogosto spremeniti (spreminjati) barvo, preblede(va)ti.
b) zaradi kake strasti bled biti, (pre)bledeti, medleti, bolehati za čim, bolan biti zaradi česa: quisquis ambitione malā at argenti pallet amore H., viso si palles, improbe, nummo Pers.; abs.: corpora ignavia pallentia Sen. rh.; v dobrem pomenu (o pridno učečih se): vigilandum, durandum, enitendum, pallendum est Q.; od tod z acc.: iratum Eupollidem palles Pers. blediš, ko bereš Evpolida; z dat.: tunc utile multis pallere Iuv.

3. meton. v strahu biti, bati se, plašiti se, tesno biti komu pri srcu, tesniti koga kaj: sub iudice palles Pers., ad omnia fulgura p. Iuv.; z acc.: palluit audax pontum H. se je bal morja; z dat.: pallet pater pueris H. se boji za otroke. — Od tod adj. pt. pr. pallēns -entis

1. bled, bledikav, obléden, prstén: ora V., pallentes terrore puellae O.; poseb. v podzemlju: Lucan., Sen. tr., umbrae Erebi V., umbrae Sil., undae Tib., animae V.

2. pesn. plàv (pláv), rumen(kast), rumenozelen, bledozelen, medlozelen, umazanorumen: arva auro pallentia O., violae, herbae, olivae V., lupini O., sol pallentes iungit equos Tib. (ob sončnem mrku), toga mortui tribulis Mart., gemma Plin., taurus ferrugine pallens Val. Fl., Phoebe pallens Cl. = mesec.

3. meton. (pesn.) bledeč (od glag. blediti), beleč (od glag. beliti), bledost (bledico), skrbi povzročajoč, pekleč: morbi V., philtra O., fama T., curae Mart., mores Pers., oscula Val. Fl.

panifier [panifje] verbe transitif spremeniti v kruh

per-mūtō -āre -āvī -ātum (per in mūtāre)

1. popolnoma spremeniti (spreminjati), (za)menja(va)ti (zamenjevati), premenja(va)ti (premenjevati): statum rei publicae Ci., ordinem Lucr., pabula Plin., vices stationum Cu. menja(va)ti, dominos H., vultum Petr., cum argento domum Pl. = pobrisati jo z denarjem.

2. zamenja(va)ti ((za)menjevati): nomina inter se Pl., habitatum hunc vestis cum isto squalore Cu., aliquem Ganymede Mart., imperium consulare pro regio permutare Val. Max.; occ.
a) izmenja(va)ti (izmenjevati), odkupiti (odkupovati): captivos L., Aur., unam anum et duas puellas XXX milibus talentûm auri Cu.
b) kot trgovski t.t. α) menja(va)ti kaj za kaj: plumbum margaritis Plin., sulphurata vitreis Mart. β) denar (raz)menja(va)ti, izmenja(va)ti, zamenja(va)ti (zamenjevati), prenesti (prenašati), nakaz(ov)ati, na menice da(ja)ti ali preje(ma)ti: denarium sedecim assibus Plin., illud, quod permutavi tecum Ci. ep. kar si mi poslal po menici, ut cum quaestu populi pecunia pemutaretur Ci., cures, ut permutetur Athenas Ci. ep. da se denar pošlje po menici (= da se pošlje menica) v Atene. γ) kupiti (kupovati): equos talentis auri Plin., permutatur denariis sex Plin.

3. čisto (docela, povsem) premakniti (premikati), (za)obrniti ((za)obračati), (za)suka(va)ti: ianuam Varr., arborem in contrarium Plin., ulmus permutanda sic, ut … Plin.; pren.: permutatā ratione Plin. napačno, napak, narobe, obrnjeno.

pétrifier [-fje] verbe transitif spremeniti v kamen, okamniti

se pétrifier okamneti, spremeniti se v kamen, figuré biti paraliziran, ohrometi

pirouetter [-rwɛte] verbe intransitif vrteti se na eni nogi; figuré spremeniti svoje mnenje; iti v drugo stranko; hitro se vrteti

počìtlučiti -īm spremeniti kmečko zemljo v čitluk

polverizzabile agg. ki se da spremeniti v prah

posvjetòviti -svjètovīm (ijek.), posvetòviti -svètovīm (ek.) spremeniti v posvetno, kar je bilo cerkveno, sekularizirati

prèdjenuti -nēm, prèdjesti prèdjenem, prèdjedēm, prèdijēm, prèdjeti prèdjenēm (ijek.), prèdenuti -nēm, prèdesti prèdenēm, prèdedēm, prèdeti prèdenēm (ek.) spremeniti ime, dati drugo ime mitropolit Sava predije meni i daku Nikolaju imena, mene nazove Gerasimom

pregnijèzditi se prègnijezdīm se (ijek.), pregnézditi se prègnēzdīm se (ek.) spremeniti gnezdo: kokoš se opet pregnijezdila

prèhititi -īm
I.
1. prevreči
2. vreči čez: jedan jači vjetreni zamah zbacio je ponjavu s lica i prehitio na svijeću
3. prisvojiti si, ugrabiti: svoje ne pusti, a tude ne prehiti
II. prehititi se
1. preiti, prestaviti se: to ljetno povjetarce nije moglo zategnuti kroz Vela vrata, pa se prehitilo u riječki zaliv
2. spremeniti se: prehiti se, djevojko, ribicom u vodi v ribico v vodi

presàldumiti -īm, presaldúmiti -sàldūmīm (t. saldyrmak)
I.
1. prebroditi čez vodo: pohitaj te gledaj Dunav da presaldumiš
2. spremeniti prepričanje, preiti v nasprotni tabor; književnik ne može presaldumiti te uskočiti iz struke u struku
II. presaldumiti se preiti v nasprotni tabor: na vodu više ne smete sa našeg bunara zahvatati kad ste se uz Jovana presaldumili

preváliti prèvālīm
I.
1. prevrniti: prevaliti stub, čašu; kad se prase najede, ono korito prevali
2. zavaliti, podreti: prevaliti koga na klupu
3. prehoditi, prevoziti: prevaliti daleki put
4. miniti: prevalilo je podne
5. preiti: prevaliti preko brda
6. prevaliti preko glave preživeti, pretrpeti; prevaliti preko jezika težko spraviti z jezika, težko izgovoriti; prevaliti oči na koga s široko odprtimi očmi pogledati, začudeno, grdo pogledati; prevaliti sirće ekspr. polomiti ga
II. prevaliti se
1. prevrniti se
2. zvaliti se: prevaliti se na postelju
3. spremeniti se: bio je i dalje čovek koji zna zaraditi, ali mu se narav prevalila

prose² [próuz]

1. prehodni glagol
spremeniti v prozo, govoriti ali pisati v prozi

2. neprehodni glagol
suhoparno govoriti

prosify [próuzifai]

1. prehodni glagol
spremeniti v prozo

2. neprehodni glagol
pisati prozo