Franja

let² [è] moški spol (-a …) (polet) letalstvo der Flug, -flug (brezplačni Freiflug, čarterski Charterflug, daljinski Langstreckenflug, drsni Gleitflug, ekshibicijski Schauflug, opazovalni Beobachtungsflug, krivinski Kurvenflug, brez vmesnih postankov Direktflug, mimo česa Vorbeiflug, na cilj Zielflug, na domači progi Inlandflug, nad sovražnikovim ozemljem vojska Feindflug, na kratki razdalji Kurzstreckenflug, v formaciji Verbandsflug, v zapregi Schleppflug, linijski Linienflug, naprej Weiterflug, nadzvočni Überschallflug, nizki Tiefflug, do cilja in nazaj Hin- und Rückflug, v lepem/slabem vremenu Schönwetterflug/Schlechtwetterflug, posebni Sonderflug, poskusni Probeflug, slepi Blindflug, Instrumentenflug, strmoglavi Sturzflug, višinski Höhenflug, vizualni Sichtflug)
sposoben za let lufttüchtig
v letu im Flug
letalo v nizkem letu der Tiefflieger
polnjenje rezervoarjev v letu Lufttanken

letenj|e² [ê] srednji spol (-a …) letalstvo die Fliegen; die Fliegerei; (let) der Flug; (akrobatsko Kunstflug, z zmajem Drachenfliegen)
… letenja Flug-
(čas die Flugzeit, kilometer der Flugkilometer, kontrola die Flugleitung, kontrolor der Fluglotse, hitrost die Fluggeschwindigkeit, minimalna višina die Mindestflughöhe, minuta die Flugminute, prepoved das Flugverbot, red der Flugplan, smer die Flugrichtung, tehnika die Flugtechnik, učitelj der Fluglehrer, ura die Flugstunde, varnost die Flugsicherheit)
sposoben za letenje lufttüchtig, flugtüchtig
sposobnost za letenje die Lufttüchtigkeit
(ugodno) vreme za letenje das Flugwetter
navaditi se na letenje sich einfliegen
strah pred letenjem die Flugangst

ljubiti (ljubim) lieben (se sich)
sposoben ljubiti liebesfähig
sposobnost ljubiti die Liebesfähigkeit
ki ljubi liebend
(sonce sonneliebend, razkošje prunkliebend, prachtliebend, umetnost kunstliebend)
ki ljubi naravo naturverbunden
človek, ki ljubi der Liebende ( ein -r), die Liebende

magari

A) inter. še kako, bogdaj; seveda, kajpada:
Vengo con te? - Magari ! Ali naj grem s tabo? - Kajpada!

B) cong. ko bi le, bogdaj da:
magari fosse vero! ko bi le bilo res!

C) avv.

1. morda, verjetno

2. celo:
magari sarebbe capace di pretendere di esser pagato bil bi celo sposoben zahtevati plačilo

manevriranj|e srednji spol (-a …) das Manöver (pri obračanju vozila Wendemanöver)
sposoben/nesposoben za manevriranje manövrierunfähig/manövrierfähig

mātūrus 3, superl. matūrissimus, redko mātūrrimus (iz nekega *mā-tu- pravi, ugoden čas [deblo *mā- dober, prim. mā-nus, mā-ne, Mā-nes]; osnovni pomen torej „pravočasen“)

1. zrel, medén, mêhek (mehák), zmehčan, goden (o sadovih): si matura et cocta (sc. poma), decidunt Ci., fruges V., seges farris matura messi (za žetev) L., ficūs maturissimae Col.; subst. n.: quod maturi erat L. (naspr. viride).

2. (fizično) zrel, goden (za kaj, po čem, glede na kaj): ovis Col. godna (primerna) za razplod, fetūs Col. ali partus H. goden (za rojstvo), venter O., Mart. ali matura vocabit Ilithyiam O. ali Roxane matura ex Alexandro Iust. blizu poroda, visoko noseča; goden za smrt, star, prileten, mator: senex, patres H., maturus aevi O., aequius esse censuit se maturam oppetere mortem quam P. Africani filiam adulescentem Ci.; lahko tudi: m. aetas H. moška (za delo krepka) leta, senecta O. ali senectus Iust. ali vetustas Lucr. visoka starost, priletnost, centurionum maturi iam Suet. ki so skoraj že doslužili; subst. m. pl. mātūrī -ōrum, m odrasli: Lact. (naspr. pueri); enalaga: glaebasque iacentis pulverulenta coquat maturis solibus aestas V. močno poletno sonce, dolgi poletni dnevi; z dat.: filia matura viro V. godna za možitev, virgo iam matura nuptiis Vitr. godno za možitev, virginitas matura toris annique tumentes Stat. godno za možitev, sponsae vir maturus Stat. goden za ženitev, progenies matura militiae L., maturus imperio L. za vladanje, ivit in Poenos nondum tantae maturus rei Scipio Sen. ph., Lucius maturus viribus Vell.; z abl.: Nero maturus annis T., maturior annis O. starejši; z ad: maturus ad arma Sil. sposoben za orožje, sposoben nositi orožje.

3. metaf.
a) (duševno, moralno, razumsko, značajsko) zrel, goden: Lelex animo maturus et aevo O. zrel po letih in presoji, annis gravis et animi maturus Aletes V.
b) (v razvoju) zrel, dozorel, na višku, pravočasen: edidit haec Calchas, quae iam matura (dozorelo) videtis Ci. poet., virtus L. dovršena, dozorela krepost, gloria L. na višku, seditio L. tik pred izbruhom, quibus erat missio matura Cu. ki jih je čakal odpust, ki so se že nadejali odpusta, imperia Iust. zrela, da se izvršijo, reditus Ci., mors quamvis matura (ne prezgodnja), tamen acerba L., maturo propior funeri H. prav blizu ne prezgodnjemu pogrebu, že zrel za pokop, matura causa belli L. ki ga je bilo čas uveljaviti, že veljaven, dies Lucr. prigoden, tempus m. vino Cels. pravi, primeren, scribendi exspectandum tempus maturius Ci. ep. primernejši, omnia matura sunt: praeda, victoria, laus L. vse je tako rekoč že dozorelo za žetev; maturum videtur z inf. = zdi se, da je čas (gr. καιρός): mihi vero ad Nonas bene maturum videbatur fore … Ci. ep., maturum videbatur repeti patriam L.

4. časovno
a) zgodnji, zgoden, ran, prezgodnji, prezgoden, predčasen: faba Col. zgodnji fižol, fenum Col. seno (naspr. otava), in illis locis maturae sunt hiemes C., decessio Ci., mors Fl., dies Tib., honores O., H. prezgodnje, aetas maturissima Corn., robur aetatis quam maturrimum precari T., sum maturior illo O. prej sem prišel, ut taedio regum maturior (prej) veniret libertas L., maturum censeo faciendum, ut iubeas … Ca. fr.
b) metaf. uren, hiter, nagel, pospešen, brz: victoria L., iudicium Ci., matura iam luce (zarana) dies noctemque fugarat V. Adv. mātūrē

1. ob pravem času, pravočasno, začasa: satis m. accurrit C., custodes m. sentiunt Ci., m. facto opus est S.

2. zgodaj, rano, brž, kmalu, naglo, hitro: m. senem fieri Ci., Libyes m. oppida habuere S., m. (maturius prej) proficisci C., aliquo maturius (prej) venire Ci., maturissime rem vindicare Ci. quam maturrime (ta obl. večinoma le v zvezi s quam, tudi pri Ci.) rebus occurrere C. kolikor je le mogoče hitro, čim prej.

3. prezgodaj, prerano, prekmalu, prehitro, prevréd: pater m. decessit N. Vsi trije pomeni v enem stavku: qui homo mature (prezgodaj) quaesivit pecuniam, nisi eam mature (pravočasno) parsit, mature (zgodaj) esurit Pl. — Pooseb. Mātūra -ae, f Matúra, boginja, ki bdi nad zorenjem in dozorevanjem sadja: Aug. (po drugih Matuta).

medius 3 (iz indoev. *medh-i̯o-s sredinski; prim. skr. madhya- = gr. μέσσος, μέσος = got. midjis = stvnem. mitti, nem. Mitte sred(in)a, sl. meja, hr. mèđa)

I. krajevno

1. v sredi (se nahajajoč), (o)srednji, čisto v sredini (naspr. summus, infimus, imus, primus, extremus, postremus, oriens, cadens), unguis Iuv., digitus Q., versūs aeque prima et media et extrema pars extenditur Ci., in triclinio medio … in summo … in imo S. fr., regio totius Galliae media habetur C., ut aliquem locum medium utriusque (med obema) colloquio diceret C., locus medius regionum eorum C. ali medius mundi (terrae) locus Ci. središče (česa); o osebah: medius omnium rex erat L., (sc. populus) Romanus … medius inter Latium et Tuscos quasi in quodam bivio collocatus Fl., (sc. Hispania) media inter utraque (sc. Africam et Galliam) Iust., ne medius ex tribus Iugurtha foret S.; s postranskim pomenom „ločujoč“: quā (kjer) medius liquor secernit Europen ab Afro H.; z abl. oddaljenosti: Megara media Corintho Athenisque urbs Vell.

2. predik. sredi česa, v (na, po) sredi(ni), v (na) sred(in)o, vmes, med: in collo medio C. ali in medio foro Ci. sredi griča, fora, locus in mediā insulā situs Ci., ponere in mediā viā Ph., medio oppido fluere L., via … medio est altissima caelo O., per medios fines proficisci C. ali per media hostium tela L. med, naravnost skozi sovražne puščice, medios in hostes S. v sredo, naravnost med sovražnike, m. acies C. središče, medium caeli terraeque per aëra vecta est O. po zraku med nebom in zemljo, in medias res rapere H. v sredo dogodkov, v središče dogajanja, arida loca medii itineris Iust. sredi poti, telum medium (na sredi) accensum mittere L., in solio medius consedit O. ali in ferarum concilio medius sedebat O. na sredi, celso medius stans aggere fatur V. ali considi scopulo medius V. sredi skale, aliquem medium arripere Ter. ali complecti Ter., L. ali amplecti V. čez pas, aliquem dividere medium H. po sredi presekati, razpoloviti, discessēre omnes medii V. iz sred(in)e, regina se mediam locavit V. naves a medio spatio C. od sredine, ex medio monte S. s srede gore, ex medio itinere C. sredi poti, med potjo.

3. metaf. prav iz sred(in)e česa vzet, spadajoč k čemu, k jedru, bistvu česa: alteri sunt e mediis Caesaris partibus Ci., hoc e medio est iure civili Ci. spada k najglobljemu bistvu civilnega prava; ingressio e mediā philosophiā (prav iz bistva filozofije) repetita Ci. —

II. časovno

1. srednji, vmes(en): Pl., Col., aetatis mediae vir Ph. srednjih let, constans aetas, quae media dicitur Ci., ultimum … proximum … medium tempus Ci., medium tempus O., Suet. vmesni čas, medio tempore Iust., Suet. ali medio temporis spatio Suet. tačas, medtem, vmes (med), mediis diebus L. ob vmesnih dneh, mediis horis Eutr., unus dies medius est, et … O. en dan je vmes, en dan preteče (mine); tako tudi: una nox media erat, et … Pr., exiguum tempus medium, et … Plin. iun.

2. predik. sredi, na sredi, (vmes) med: media aestate Ci. = aestu medio, aestibus mediis V. sredi poletja, medium erat tempus sementis Fl. bilo je sredi setve, frigoribus mediis V. = mediā hieme Aur. sredi zime, mediā nocte C., Suet. sredi noči, opolnoči, ad mediam noctem Suet., medius dies O., V., H. (o)poldan, in medios dormire dies H. pozno v dan (= dolgo), do poldneva, de medio potare die H. od poldneva; meton. medius dies poldan = jug: stabula ad medium conversa diem V., occidens Zephyros, Austros medius dies mittit Ap.; prim.: mediā ab regione diei Lucr. z južne strani; o teku kakega dejanja: mediasque fraudes palluit audax H. sredi prevare, medium iam classe tenebat iter V. že se je vozil sredi morja, že je jadral po odprtem morju, media inter lora V. sredi vožnje, media inter proelia V. sredi boja, prav med bojem, in medio ictu V. prav med udarcem, in honore deûm medio V. medtem ko so častili bogove, sredi čaščenja, medio sermone V. ali in mediā pace Sen. ph., Cu. sredi pogovora, miru. —

III. metaf.

1. srednji, vmesen, v sredi (med dvema) se nahajajoč, sred(in)e se držeč, srednjo pot ubirajoč: si quid medium mortisque fugaeque O., medium erat in Anco ingenium et Numae et Romuli memor L., quod medium inter aequum et utile erat, decreverunt L., cum inter pacem et bellum medium nihil intersit Ci., pacis eras mediusque belli H. sposoben za oboje, za mir in vojno, m. oratio, sententia, consilii via L., mediis consiliis stare L., medium quendam cursum tenere L. ali medium quiddam tenere: Plin. iun. nekako srednjo pot ubrati, agere medium Vell. ali media (subst.) sequi H. ubrati srednjo pot; o govoru in govorniku: medium dicendi genus Q., Gell. (naspr. uber et gracile), alii (sc. oratores) graves, alii subtiles, alii eis interiecti et tamquam medii Ci.; kot fil. t.t. srednji, vmesen, srednje vrste (ki ni niti dober niti slab): officium Ci., artes Q., alia interiecta et media Ci., media illa Ci. srednje stvari; subst.: minora quaeque sunt ex mediis Q.

2. srednji = srednje mere, vmesen, povprečen, zmeren, navaden, običajen: a summis, mediis, infimis hoc idem fit Ci., gratia non media L. ne navadna, nihil medium, nec spem nec curam, sed inmensa omnia volventium animo L., dilectumque nihilo accuratiorem, quam ad media bella haberi solitus erat L., ipsi medium ingenium, magis extra vitia quam cum virtutibus T., uxorum fides summa, libertorum media, servorum aliqua, filiorum nulla Vell., pauca prius mediis sermonibus ante locutus O. z navadnimi besedami, m. plebs ali m. vulgus O. navadno ljudstvo, plebejci, innocentiā eximius, sanctitate praecipuus, eloquentiā medius Vell.

3. na nobeni strani, nepristranski, nevtralen: medios et neutrius partis Suet., de mediis et neutram partem sequentibus Suet., utra castra (sc. sequar)? Media tollit Antonius Ci., qui se medium esse vult Ci., medios esse iam non licebit Ci., tamquam medios, nec in alterius favorem inclinatos, miserat rex L., pacem utrique parti, ut medios deceat amicos, optent L., Eumenes in eo bello medius erat animo Vell., Macedonico bello medium agere L. epit. ali medium se gerere L. ostati nevtralen, ne stopiti na nobeno stran, ne potegniti z nobeno stranjo.

4. nedoločen, neodločen, dvoumen: responsum L., medius ambiguusque sermo Plin. iun., vocabula Gell., ad Varum media scriptitabat T., se dubium mediumque partibus praestitit Vell., medii inter duos exspectavere fortunam Fl.

5. posredujoč, posredovalen, pomožen, posredniški, posredovalen; prevedemo lahko tudi s subst. posrednik (posrednica): media quaedam manus Q., medio Pompei capite Fl., paci medium se offert V., mediis di(i)s O., at medius fratrisque sui maestaeque sororis Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O. kot posrednik med …

6. moteč, ovirajoč: quos inter medius venit furor V. kot ovira je stopilo med njiju (ju je razdvojilo) sovraštvo, ne … medius occurrere possit V. da ne bi mogel ovirajoč stopiti vmes, se prikazati.

7. pol, napol (= gr. μέσος, naspr. totus): cibus Varr., quod (sc. oculus) convexus mediusque quacumque cernatur Plin., Nepa (sc. sidus) medius occidit Col. (naspr. totus apparet), m. pars O. polovica; prim. di-midia pars. — Adv. mediē

1. srednje, zmerno: Lact., nec plane optimi nec oppido deterrimi sint sed quasi medie morati Ap., ortus medie humili Eutr., ortus m. humilis Aur. srednjega stanu (sloja).

2. nedoločno: Ambr. — Subst. medium -iī, n

1. (v krajevnem in časovnem pomenu) sreda, sredina, središče: Pl., Cu., N., Q., Plin., Sen. ph., Suet. idr., (in) medio aedium L., medio tutissimus ibis O., medio tecti (= in impluvio) V., medio montis Capitolini T., nam medio montium et paludum porrigebatur planities T., nocte volat medio caeli terraeque V. sredi med zemljo in nebom, medio sextam legionem constituit T. ali in agmine in primis modo, modo in postremis, saepe in medio adesse S. v sredi(šču), medium ferire, in medium vergere Ci., in medium geminos immani pondere caestus proiecit V., in medium (redko in medio) ali in acervum conicere sarcinas L. v sredo, na kup, saxa in medium conicere V., aliquem in medium accipere L. v sredo vzeti, diei medium L. poldan, medio temporis T. medtem, tačas, relinquere aliquid in medio Ci., S., L. ali in medium Ci., T., Vell., Gell., Lact. neodločeno (nedognano) pustiti, in medio esse Suet. neodločeno (nedognano) biti.

2. pol, polovica: scillae medium conterunt cum aquā ad mellis crassitudinem Varr., ita scrobem vel sulcum cum instercorata terra ad medium (napol) completo Col., in itineris medio Eutr.

3. javnost, občinstvo, publika: plura clam de medio removere Ci. na stran spraviti (spravljati), odnesti (odnašati), e medio (de medio L.) removere Ci. odpraviti, stran, (s poti) spraviti, mater virginis in mediost, ipsa virgo, res ipsa Ter. je moč videti, je tu, tabulae sunt in medio Ci. so vsakomur na vpogled, aliquid in medium proferre Ci. objaviti (objavljati), razglasiti (razglašati), besedo (govorico) sprožiti o čem, rem in medium vocare Ci. pred (v) javnost, na sodišče spraviti, rem in medio ponere Ter., Ci., Cu., Amm. pred občinstvom (sodiščem) razlagati, (sc. regni crimen) in medio ponitur L. se razpravlja (je v razpravi), se pretresa (je v pretresu), regni crimen in medio erit L. pride na vrsto, procedere in medium Pl., Ci. javno se (po)kazati, loci procedent in medium Ci. se takoj prikažejo tvojim očem, jih boš takoj zagledal, venire in medium Ci. javno se prikaz(ov)ati, javiti se, javno, pred sodiščem nastopiti (nastopati), pred sodišče stopiti, prima veniat in medium Epicuri ratio Ci. naj stopi na plano = poglejmo si, agitarent deinde sermonibus atque in medium, quid in quaque re plus minusve esset, conferrent L. na znanje dati, naznaniti, obvestiti, in medium vacuas referre ad aures O. odprtim ušesom občinstva postreči, in medium dare Lucr. javnosti izročiti, izdati, razodeti; occ. splošna (obča, skupna) blaginja, splošno (obče, skupno) dobro, vsem (vsakemu) dostopna (dosegljiva, razpoložljiva) sredstva, splošno (obče, skupno) premoženje (imetje), skupna blagajna: in medium consulere Ter., L., V. za občo blaginjo, in medium quaerere V. za skupno porabo, za vse, bona interfectorum in medium cedant T. naj postanejo del skupnega premoženja, in medium conferre laudem L. javnosti podati, communes utilitates in medium affere Ci. skrbeti za splošno dobro, za skupno blaginjo, discenda in medium dare O. narediti vsem dostopno, vsem postreči, ubi in medio praeda administrantibus esset, ibi numquam causas seditionum et certaminis defore L. kadar je plen (kakor kako občno blago) na očeh javnosti, da lahko vsak(do) poseže po njem, nam et obscenas voluptates, de quibus multa ab illis habetur oratio, facilis communis in medio sitas esse dicunt Ci. da so zlahka dosegljive, vsakemu dostopne in da jih je lahko deležen vsak, laus in medio posita T. dosegljiva za vsakogar, quasi in medio posita Cu. skupno blago, od katerega lahko vsak(do) dobi svoj delež, in medio posita H. kar je vsem na razpolago, is sibi responsum hoc habeat, in medio omnibus palmam esse positam, qui artem tractant musicam Ter. nagrada je postavljena pred vse = nagrado more doseči vsakdo, in singulos talos singulos denarios in medium conferebat Suet. je stavil; kot jur. t.t. skupen sklad, skupna masa nekega skupnega premoženja, dediščinski sklad, dediščina, zapuščina: in medium conferre, venire, e medio deducere, ex medio sumere, ferre Icti.

4. odprta, široka cesta, ulica: ubi tabernis apertis omnia in medio vidit L. vse (blago) razstavljeno na cesti; in medio Pall. (= sub divo) na prostem, pod milim nebom; metaf. pot, svet, človeška družba, navadno (vsakdanje) življenje: recede de medio Ci. pojdi s poti, umakni se, e medio discedere Suet. skriti se, e medio excedere Ter. ali se amovere Suet. umakniti se, pritajiti se; evfem.: e medio excedere ali abire Ter. iti s sveta, preminiti, umreti; in medio caedi L. vpričo (pred očmi) vseh, pred vsemi, de medio adicere L. izmed prisotnih, hoc genus deliberantium pellatur e medio Ci. proč s to vrsto, sumere de medio Ci. pripovedovati znane stvari, ex medio res arcessit comoedia H. zajema snov iz vsakdanjega življenja, verba e medio O. ali verba e medio sumpta Q. ali samo e medio sumpta H., Amm. besede, prevzete iz vsakdanjega govora, (sc. verba) iacentia tollere e medio H. povze(ma)ti iz vsakdanje govorice, tollere de medio verba Ci. uporabiti iz vsakdanjega govora povzete (= znane) besede, tollere aliquid de medio Ci. odpraviti, tollere aliquem de medio Ci. spraviti koga izpod nog, evfem. = usmrtiti; metaf: novae tabulae beneficiorum Sen. ph. izbris = pozaba dobrot.

5. srednja vrednost, srednjost, srednja stvar: certis medium et tolerabile rebus recte concedi H.

mesure [məzür] féminin mera, merska enota; merjenje; merilo; zmernost, zadržanost, zdržnost; ukrep; musique takt; stihovna mera

à la mesure de proporcionalno
à mesure enakomerno (razdeljeno); postopoma, polagoma
au fur (et) à mesure zaporedoma, sproti; po
à mesure que sorazmerno, čimbolj
dans la mesure v okviru
dans la mesure où v kolikor
dans une certaine mesure do neke mere
dans une large mesure v veliki meri
dans la mesure de nos moyens, du possible po naših najboljših močeh, možnostih
au delà de toute mesure brezmerno, čez vse
outre mesure čezmerno
sans mesure brezmerno
sur mesure po meri, figuré osebno, specialno (za koga)
mesure d'austérité ukrep v sili
mesure de capacité, de longueur, de superficie, de volume votla, dolžinska, ploščinska, prostorninska mera
mesure de coercition, coercitive, de contrainte, oppressive, de rétorsion prisilen ukrep
mesure de sécurité, de sûreté varnostna mera ali ukrep
mesure à coup d'œil, à vue mera na oko
mesure d'économie varčevalen ukrep
mesure maximale (ali maximum), minimale (ali minimum) maksimalna, minimalna mera
mesure de précaution, préventive previdnosten, preventiven ukrep
mesure de protection, de sauvegarde zaščitni ukrep
mesure punitive, de représailles kazenski, povračevalen ukrep
mesures de rigueur ostre mere, ostri ukrepi
mesure à ruban merilni trak
mesure à trois, à quatre temps tri-, štiričetrtinski takt
mesure transitoire prehoden ukrep
appareil masculin de mesure merilni aparat
demi-mesure polovičen ukrep
mesure d'attente, provisoire začasen ukrep
s'adonner sans mesure aux sports čezmerno se predajati športom
avoir deux poids et deux mesures imeti dve meri, biti pristranski
avoir le sens de la mesure imeti občutek za mero
n'avoir pas de mesure, manquer de mesure ne imeti, ne poznati mere
battre la mesure udarjati takt
combler la mesure napraviti mero polno
combler la mesure de quelque chose tirati do skrajnosti
dépasser la mesure prekoračiti mejo
donner (toute) sa mesure (figuré) pokazati, kaj znamo
être en mesure de, pour faire quelque chose biti sposoben, moči kaj napraviti
faire mesure comble navrhati
faire bonne mesure dati dobro mero (kupcu)
faire un costume sur mesure napraviti obleko po meri
se faire donner un emploi du temps sur mesure (dati) si napraviti urnik specialno zase
garder la mesure (znati) zadržati mero; musique držati takt, ostati v taktu
jouer en mesure igrati v taktu
marquer la mesure dajati takt
se mettre en mesure usposobiti se
passer toutes mesures prekoračiti vse (dovoljene) meje
prendre les mesures de quelque chose izmeriti kaj
prendre des mesures podvzeti ukrepe
prendre mesure vzeti mero (krojač)

mo|či¹ [ó] (morem)

1. können, -können (dol hinunterkönnen, herunterkönnen, gor hinaufkönnen, heraufkönnen, mimo vorbeikönnen, naprej weiterkönnen, nazaj zurückkönnen, noter hereinkönnen, preko hinüberkönnen, herüberkönnen, proč fortkönnen, tja hinkönnen, sem herkönnen, skozi durchkönnen, skupaj [zueinanderkönnen] zueinander können, stran wegkönnen, ven hinauskönnen, herauskönnen, oditi/odtrgati se loskönnen)
kaj morem za to was kann ich dafür

2. (biti sposoben) vermögen zu (ne more me prepričati er vermag es nicht, mich zu überzeugen; samo malo se jih je moglo rešiti nur wenige vermochten sich zu retten)
moči/ne moči … -fähig/ -unfähig sein (ne moči leteti flugunfähig sein …); imstande/außerstande sein (zu), etwas [fertigbringen] fertig bringen (tega ne morem ich bringe es nicht fertig)

3.
ne moči iz objektivnih razlogov: nicht in der Lage sein (zu)

4.
ne moči (ne marati) nicht leiden können

5.
mogel/mogla/moglo bi … (utegne) es könnte/dürfte …

6.
moči komu anhaben können (nič mi ne morejo sie können mir nichts anhaben)

7.
ne moči si kaj, da ne bi … nicht umhin können zu
| ➞ → leteti, razumeti …

ne¹

A) pron.

1. o njem, njej, njih; njegov, njen, njihov:
tuo fratello è bravo e tutti ne parlano bene tvoj brat je sposoben in vsi ga hvalijo, o njem dobro govorijo
è un buon ragazzo e tutti ne apprezzano i meriti to je fant in pol in vsi cenijo njegove kvalitete

2. ga, jo, je, jih; o tem, onem, o njem, o njej:
è una brutta storia e io non ne voglio sapere to je neprijetna zadeva in o njej nočem slišati

3. (di ciò, da ciò) to, o tem, iz tega:
non ne vale la pena to se ne izplača
ne deduco che non hai capito bene iz tega sklepam, da nisi dobro razumel

B) avv.

1. od tod, od tam:
me ne vado subito grem takoj (od tod)

2. pleon.
te ne stai sempre solo si zmeraj sam

nichtgeschäftsfähig: nichtgeschäftsfähig sein ne biti opravilno sposoben

nidifugo agg. (m pl. -ghi) zool.
uccello nidifugo ptič letalec, za letenje sposoben ptič

nihanj|e¹ srednji spol (-a …) fizika die Schwingung (dušeno gedämpfte Schwingung, vsiljeno erzwungene Schwingung, lastno Eigenschwingung), interferenčno: die Schwebung; nihala: das Pendeln, die Pendelbewegung; -schwingung (akustično Schallschwingung, električno elektrische Schwingung, mase Dickenschwingung, strune Saitenschwingung, v resonanci Resonanzschwingung, nosilno Trägerschwingung, prevesno Kippschwingungen, sinusno Sinusschwingung, torzijsko Drillungsschwingung, Drehschwingung, Torsionsschwingung, žagasto Sägezahnschwingung)
sposoben nihanja schwingungsfähig
dušenje nihanja die Schwingungsdämpfung
dušilnik nihanja der Schwingungsdämpfer
merjenje nihanja die Schwingungsmessung

odprto morje srednji spol hohe See, offene See, offenes Meer
pomorstvo na odprtem morju auf hoher See
pomorstvo ribolov na odprtem morju die Hochseefischerei
pomorstvo sposoben za plovbo po odprtem morju hochseetüchtig
pomorstvo reševalni vlačilec za odprto morje der Hochseebergungsschlepper

operácija medicina opération ženski spol (ali intervention ženski spol) chirurgicale

operacija očesne mrene opération de la cataracte
operacija kile herniotomie ženski spol
(ne)sposoben za operacijo (in)opérable
odstranitev z operacijo ablation ženski spol opératoire
podvreči se operaciji se soumettre à une opération, se faire opérer, subir une opération
(vojaško) vojna operacija opération de guerre

operácija operación f ; intervención f quirúrgica

operacija očesne mrene operación de cataratas
operacija kile herniotomía f
(ne)sposoben za operacijo (in)operable
podvreči se operaciji someterse a una operación

oporočn|i [ó] (-a, -o) pravo testamentarisch, letztwillig
oporočni dedič der Testamentserbe
oporočna nesposobnost die Testierunfähigkeit
oporočna sposobnost die Testierfähigkeit
oporočno nesposoben testierunfähig
oporočno sposoben testierfähig

opravilno:
opravilno sposoben geschäftsfähig
omejeno opravilno sposoben beschränkt geschäftsfähig
opravilno nesposoben geschäftsunfähig
odvzeti opravilno komu (jemanden) entmündigen, für unmündig erklären lassen

ordre [ɔrdr] masculin ukaz, povelje; predpis; red; vrsta; commerce naročilo, (plačilni) nalog

c'est dans l'ordre to je v redu
par ordre de po nalogu, po naročilu
sur ordre de po ukazu
dans cet ordre des idées v tej zvezi
de premier ordre prve vrste, prvovrsten
en bon ordre v dobrem redu, pravilno
en ordre de marche sposoben za obratovanje
jusqu'à nouvel ordre do nadaljnjega
sous les ordres de pod poveljstvom
par ordre alphabétique po abecednem redu
mot masculin d'ordre strogo navodilo (straži)
numéro masculin d'ordre tekoča številka
rappel masculin à ordre poziv k redu
ordre du jour dnevni red, militaire dnevno povelje
le premier point de l'ordre du jour prva točka dnevnega reda
adoption féminin de l'ordre du jour sprejetje dnevnega reda
à l'ordre du jour figure ... na dnevnem redu je ...
ordre des émissions (radio) razporeditev oddaj
ordre de bataille bojni razpored
ordre de chevalerie viteški red
ordre d'essai poskusno naročilo
ordre mendiant (religion) beraški red
ordre de paiement plačilni nalog
ordre de préséance razvrstitev po činih
ordre religieux, monastique meniški red
adopter l'ordre du jour sprejeti dnevni red
annuler, exécuter, noter, passer un ordre preklicati, izvršiti, knjižiti, dati naročilo
dresser, établir l'ordre du jour sestaviti dnevni red
passer à l'ordre du jour preiti na dnevni red
rayer, retirer de l'ordre du jour črtati, umakniti z dnevnega reda
manquer d'ordre biti nereden, biti slab gospodar
mettre en ordre spraviti v red, urediti
se mettre aux ordres de quelqu'un staviti se komu na razpolaganje
rappeler à l'ordre pozvati k redu

pȁmēt ž, mest. u paméti
1. pamet: biti pri -i; soliti komu pamet; tu čovjeku pamet staje; to je jasno svakom ko ima i gram -i; biti kratke -i; utjerati kome pamet u glavu naučiti koga pameti; duga kosa, kratka pamet; imati više sreće nego -i; iznevjerila ga pamet zapustila ga je pamet; krenuti (pomjeriti) pameću znoreti, na umu zboleti; soliti komu pamet; vrana mu je popila pamet ni sposoben pametno ravnati
2. misel: padati na pamet prihajati na misel; nije mi ni na kraj -i ne pride mi na misel
3. (csl.) spomin: večna mu pamet