Franja

κάτω adv. (κατά) 1. na vprašanje kam: doli, navzdol, na tla, κάτω διεχώρει αὐτοῖς imeli so drisko; NT ἀπὸ ἄνωθεν ἕως κάτω od vrha do tal. 2. na vprašanje kje: spodaj, spodnji, v podzemlju, τὸ κάτω τοῦ τόξου spodnji del loka, ἡ κάτω εἰσβολή spodnji vhod; οἱ κάτω a) mrtveci; b) primorci (opp. prebivalci v sredini dežele); τὰ κάτω; c) podzemlje, spodnji svet; d) primorje, ἡ κάτω Ἀσία Mala Azija. – comp. κατώτερος 3 nižji, bolj spodnji, ἀπὸ διετοῦς καὶ κατωτέρω NT (dečke) dveh let in nižje; τὰ κατώτερα spodnji deli sveta = zemlja; sup. κατώτατος 3 najbolj spodnji, najnižji; adv. κατώτατα najbolj spodaj.

κάτωθεν adv. 1. od spodaj (sem), izpod τινός. 2. spodaj, pod, οἱ κάτωθεν θεοί podzemeljski bogovi, τὰ κάτωθεν spodnji deli, temelj, tla.

κοῖλος 3 [Et. iz κόϝιλος, kor. k'ewā, obokati, lat. cavus (iz cowos), gl. κυέω] 1. izdolben, votel, vzbokel, trebušnat, ναῦς spodnji del ladje, ladjin bok, λιμήν prostoren. 2. vglobljen, globoko ali med gorami ležeč, Λακεδαίμων od gor obdan; ὁδός klanec, soteska, ποταμός z visokimi, strmimi bregovi; pri Arijanu: narasla, od valov razburkana reka. – subst. τὸ κοῖλον globel, dolina; λιμένος zaliv.

Κρᾶθις, ιδος, ιος, ὁ 1. reka v Ahaji. 2. v spodnji Italiji.

Κρότων, ωνος, ἡ mesto v Spodnji Italiji; preb. Κροτωνιᾶται, ion. Κροτωνιῆται, οἱ.

μονο-χίτων, ωνος, ὁ, ἡ samo v spodnji obleki.

νειός, ἡ [Et. iz nei-wo-; idevr. predpona ni, doli: slov. njiva (= prv. pom. ni-žina), niz-dol, po-nikniti; nem. nieder, (stvn. ni-dar), gršk. νέατος spodnji, νειόθι] ep. polje, njiva, celina, ledina, puščina.

νέρτερος 3 in 2 (ἔνεροι) poet. spodnji, podzemeljski, ἡ νέρτερος θεά Prozerpina.

οὐρ-ίαχος, ὁ (οὐρά) ep. skrajnji konec, ἔγκεος spodnji del kopjišča.

πηδόν, τό ep. spodnji, ploščnati del vesla, veslo.

πλάτη, ἡ, dor. πλάτα poet. ploščnati (spodnji) del vesla, veslo, ladja, brod.

πούς, ποδός, ὁ [Et. idevr. ped, lat. pes, pedis; nem. Fuß (got. fōtus); sor. slov. pod, Boden, peš, pehota. – Obl. dat. pl. ποσί, ep. ποσσί, πόδεσσι; gen. dat. du. ποδοῖν, ποδοῖιν]. 1. a) noga, kopito, parkelj, krempelj Od. 15, 526; ξύλινος lesena noga, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς, ἐκ κεφαλῆς ἐς πόδας ἄκρους od nog ali pet do glave; πόδα ἔχω ἔξω κλαυμάτων živim brez nesreče, odnesem zdravo kožo, ἐξ ἑνὸς ποδός na eni sami nogi, ἀφ' ἡσύχου ποδός vsled boječega nastopa (vsled bojazljivosti); v tihi samoti (živeč); b) meton. korak, hod, tek, dirjanje ποσσὶ ἐρίζω, νικῶ, ὡς ποδῶν ἔχει (τάχιστα) kar najhitreje, kakor hitro je mogoče; c) zveze s predlogi: ἐν ποσί pred nogami, blizu, τὰ ἐν ποσί kar pride komu na pot (pred noge), kar je najbližje, znano, navadno; ἐπὶ πόδα ἀναχωρέω, ἄπειμι, ἀνάγω odidem (umaknem se) ritenski, zadenjski (tako, da je obraz obrnjen proti sovražnikom), počasi, korak za korakom; κατὰ πόδα(ς) za petami, tik za, takoj za, hitro; παρὰ πόδα zraven noge, blizu, τὰ παρὰ πόδα bližnje, znano, παραὶ ποσὶ κάππεσε θυμός pogum jim je upadel; πρὸ ποδῶν pred nogami, blizu = πρὸς ποσί. 2. pren. a) spodnji del kake stvari, konec (vrvi), vznožje, podnožje (gore); noga (mize, postelje itd.); b) vrv (privezana na spodnji del jadra), obe spodnji vrvi, s katerima se je napenjalo jadro. 3. mera: črevelj (= ca 30 cm).

πρυμνός 3 ep. [Et. od per, sor. περί] sup. πρυμνότατος skrajnji, zadnji, poslednji, zgornji, spodnji, sprednji; δόρυ konec (vrh) kopja, γλῶσσa koren jezika, βραχίων rame, nadlaket, nadkomolec, ὕλη pri korenini, κέρας spodnji del roga; πρυμνὸν θέναρος zapestje.

πτερόν, τό [Et. iz kor. pet(e), leteti, gl. πέτομαι; slov. pero, nem. Feder (iz féthrō, idevr. petrā), lat. penna iz petna] 1. (letalno) pero, perot(nica), krilo, perje, letalna kožica netopirjev. 2. kar je narejeno iz perja: perjanica (na šlemu). 3. ptičje (pomembno) znamenje (= οἰωνός), polet, vodstvo, πιστὸν ἐξ ὑμῶν πτερόν zanesljivo od vas dano znamenje. 4. a) spodnji, z usnjem obšiti krajci na oklepu; b) krilata puščica, mečevo rezilo.

πτέρυξ, υγος, ἡ (πτερόν) 1. pero, perot(nica), krilo. 2. spodnji, z usnjem obšiti krajci na oklepu, ki so bili gibljivi, da niso ovirali hoje. 3. mečeva ostrina, rez κοπίδος. 4. pren. γόων (neoviran) tek tarnanja (žalovanja).

Ῥήγιον, τό grško mesto v spodnji Italiji; preb. οἱ Ῥηγῖνοι.

στύραξ¹, ακος, ὁ spodnji konec sulice, kopje, sulica.

ταρσός, ὁ, at. ταρρός, pl. tudi ταρσά (τέρσομαι) 1. spletena lesa, sušilnica, ozdica za sušenje sira ali smokev, καλάμων rogoznica. 2. a) podplat, stopala; b) spodnji ploščati del vesla, lopatica pri veslu, veslo.