Franja

ubít (-a -o) adj. ucciso; rotto; distrutto:
spati kot ubit dormire come un ghiro
agr. ubito vino vino stantio

unruhig nemiren; eine unruhige Nacht verbringen slabo spati; Technik unruhig laufen ne teči mirno

veille [vɛj] féminin

1. prejšnji dan (večer)

la veille du Jour de l'an na večer pred novim letom
la veille de Noël božični večer
la veille de mon départ dan pred mojim odhodom
il est à la veille de commettre une grande imprudence na tem je, da napravi veliko nepremišljenost
ce n'est pas demain la veille to se še ne bo tako kmalu zgodilo

2. bedenje, čutje; (nočna) straža

être en état de veille bedeti, čuti, ne spati
fatigué par de longues veilles utrujen od prečutih noči

vès (vsà, vsè)

A) adj.

1. tutto:
imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
ne spati vso noč non dormire tutta la notte
prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo

2. tutto, intero:
biti ves bled essere tutto pallido
biti ves iz sebe essere fuori di sé

3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse

4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi

5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa

6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo

B) pron.

1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
vse se mu posreči gli riesce tutto
biti na vse pripravljen essere pronto a tutto

2. vse (izraža množino bitij) tutti:
vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono

3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smejati se na ves glas ridere a crepapelle
pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
rel. vsi sveti Ognissanti
biti ves v delu essere immerso nel lavoro
odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
teči, da se vse kadi correre a gambe levate
vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
vse črno jih je bilo erano una moltitudine
dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

Winterschlaf, der, Tierkunde zimsko spanje; Winterschlaf halten spati zimsko spanje; künstlicher Winterschlaf Medizin hibernacija

zájec (-jca) m

1. zool. lepre; (udomačen) coniglio:
lov na zajce caccia alla lepre
slišati kot zajec sentire benissimo, avere un ottimo udito
spati kot zajec avere il sonno leggero, dormire come una lepre
teči kot zajec correre come una lepre
gastr. zajec v omaki spezzatino di lepre

2. pejor. coniglio:
prevelik zajec je, da bi si to upal è troppo coniglio da osarlo

3. cavastivali, tirastivali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. uganiti, ugotoviti, vedeti, zvedeti, v katerem grmu tiči zajec indovinare, vedere dove sta la lepre
spoznati se, razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
pren. skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto perse Martin la cappa
zool. morski zajec ciclottero (Cyclopterus)
zool. planinski zajec lepre delle Alpi (Lepus timidus varronis)
zool. poljski zajec lepre (Lepus europaeus)

zaspati kot dojenček frazem
(hitro in trdno zaspati) ▸ elszenderül
Zdravnik mu je dal uspavalne tablete, tako da je zaspal kot dojenček. ▸ Az orvos altatót írt fel neki, ezért elszenderült.
Sopomenke: spati kot dojenček

zêmlja (planet) earth, Earth, (terrestrial) globe; (svet) world; (dežela) land, (tla) soil, ground

na zêmlji on earth
nad zêmljo above ground, overground
pod zêmljo underground
vse stvari na zêmlji all things on earth
izčrpana zêmlja poor soil, impoverished (ali exhausted) soil
mastna zêmlja fat earth
rodovitna zêmlja rich soil, fertile soil
slaba zêmlja poor soil
kopna zêmlja land, (celina, kopno) mainland
žgana zêmlja terra cotta
Sveta zêmlja religija the Holy Land
Ognjena zêmlja Tierra del Fuego
zêmlja! (na vidiku!) land ho!
sadovi zêmlje the fruits of the earth
naša zêmlja je lepa our country is beautiful
ležati na zêmlji to lie on the ground
obdelovati zêmljo to cultivate, to till the soil
pasti na zêmljo to fall to the ground
pogrezniti se v zêmljo to sink into the ground
spati na goli zêmlji (na tleh) to sleep on the bare ground
Zemlja se vrti okoli Sonca the earth revolves around the sun
zravnati z zêmljo to level (ali to lay level) with the ground, to raze (ali to rase) with the ground
zvezati z zêmljo VB to earth (ZDA to ground)

zimsko spanje srednji spol živalstvo, zoologija der Winterschlaf
spati zimsko spanje Winterschlaf halten

zlódej (-a) m

1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!

2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo

3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)

4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!

5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua

6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo

7. pren. (revež) poveraccio:
kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!

8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto

9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
fant je od zlodeja è un dritto
ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo

ἔχω [Et. iz σέχω, seg'hō, gršk. še Ἕκτωρ, nem. Sieg. – Obl. impf. εἶχον, fut. ἕξω, -ομαι, σχήσω, -ομαι, aor. ἔσχον (σχῶ, σχοίην in σχοῖμι, σχές, σχεῖν, σχών); med. ἐσχόμην, pf. ἔσχηκα, ἔσχημαι, adi. verb. ἀν-εκτός, -εκτέος, ἀνασχετός; vzpor. obl. ἴσχω; ep. pr. cj. 2. sg. ἔχῃσθα, 3. sg. ἔχῃσι, inf. ἐχέμεν, impf. tudi ἔχον, -όμην, iter. ἔχεσκον, fut. inf. ἑξέμεν, aor. inf. σχέμεν; med. ind. σχέτο, opt. 3. pl. σχοίατο; act. aor. (tudi poet.) ἔσχεθον, σχέθον, inf. σχεθέειν, pf. (συν)όχωκα, plpf. pass. 3. pl. (ἐπ) ώχατο]. A act. I. trans. 1. držim, grabim, nosim, prijemljem, imam v rokah, κάρη ὑψοῦ držim kvišku, ὄπιθεν zapognem, ἀσπίδα πρόσθε držim ščit pred seboj, ἀμφὶς (οὐρανόν) držim narazen, ločim, ζυγὸν ἀμφίς nosim jarem, λόφον ὑπὸ ζυγῷ držim (mirno) tilnik pod jarmom, τὶ χειρί, χερσί, διὰ χειρός, ἐν, μετὰ χερσί imam v rokah, τινὰ χειρός (ποδός) držim, zgrabim koga za roko (nogo), ἧπαρ držim skupaj, εὐεργεσίαι αὐτοὺς εἶχον vezale so jih dobrote. 2. posedujem, imam (v posesti) θρόνους, οἱ ἔχοντες bogataši, ἔχω bogat sem, οὐκ ἔχω ubog sem NT, τινά τι imam koga za kaj NT, τινὰ γυναῖκα imam za ženo; τοῦ θυγάτηρ ἔχεθ' Ἕκτορι njegova hči je bila H. žena; imam v svoji oblasti, sprejmem, osvojim, polastim se τὰ ἄκρα, dosežem, dobim τροφήν; pass. ἔχομαι sem ujet, stanujem v πόλιν, οὐρανόν, sedim na χῶρον; vladam σκῆπτρα; oskrbujem, čuvam, upravljam κῆπον, κίονας, obdelujem πατρώια ἔργα, ἐν γαστρὶ ἔχω sem noseča NT. 3. imam na sebi, nosim (obleko, orožje, opravo), imam ἔχω τι περὶ κεφαλῇ. 4. imam v sebi, obsegam, τὸ χωρίον πόλιν οὐκ εἶχε, objemam; a) αἴθρη ἔχει κορυφήν čist zrak obkroža vrh, φρένες ἧπαρ obdajajo, κλέος μιν ἔχει na glasu je, slava se razširja o njem, φάτις με ἔχει govori se o meni; σὲ οἶνος ἔχει φρένας vino te je prevzelo, ἀγνοία μ' ἔχει ne razumem; b) v zvezi s subst. opisuje ἔχω glagole, ki so s subst. sorodni: αἰτίαν sem kriv, dajem povod, imam povod, ἄλγεα trpim nezgode, boli me, ἀνάγκην sem prisiljen, τὴν αἴσθησιν opažen sem, θαῦμα začudim se, θήραν lovim, φυλακάς stražim, σύνεσιν sem razumen, pameten; slično αἰσχύνην, ἐπιθυμίαν, ἐρευνάν, ἐλπίδα, ἔγκλημα, βλάβην, καναχήν, ἡσυχίαν, οἶκτον, ὕβριν itd.; ἐν αἰσχύνῃ δεινῶς ἔχω zelo se sramujem, δι' ὀργῆς (ἐν ὀργῇ) ἔχω srdim se, jezim se; ὄκνος με ἔχει bojim se, πλέον ἔχω sem na boljšem, μεῖον ἔχω sem prikrajšan; c) z inf. ali zavisnim vprašanjem morem, znam, razumem, ἔχω πλέειν morem veslati, πόλλ' ἂν λέγειν ἔχοιμι mnogo bi lahko govoril; ἐξ οἵων ἔχω, αἰτῶ kolikor morem, οὐκ ἔχω τί φῶ ne vem, kaj naj rečem, τὰ ἐπιτήδεια οὐκ εἶχον ὁπόθεν λαμβάνοιεν niso vedeli, odkod …, τέχνην razumem, znam, ἱκανῶς ἔχομεν τοῦτο, ὅτι dobro vemo, da …, οἱ τὰς τέχνας ἔχοντες umetniki; οὐκ ἔχω ἀποδοῦναι ne morem plačati NT, τινά τι poznam koga kot, τὶ ἄμεινον znam kaj bolje. 5. imam pri sebi (kot gosta), prinašam (s seboj), ὠδῖνας povzročujem bolečine, slično ἔχω ἀγανάκτησιν, αἰσχύνην povzročujem nejevoljo, sramoto, ὄψιν nudim pogled, βοήν glasim se, oglašam se, τιμωρίας donašam kazen, προσόδους donašam dohodke. 6. čvrsto držim, zadržim pri sebi (retineo), obdržim, ščitim, branim ἀλόχους; γνώμην, θυμὸν ἔχω obračam svojo pozornost na kaj, νῷ ἔχω spominjam se; v pass. trpim kaj, zadene me kaj, obide me, ἐν κακοῖς ἔχομαι sem v nesreči, (ἐν) ἀνάγκῃ v sili sem, prisiljen sem, ἀγρυπνίῃσι ne morem spati, νίκης πείρατ' ἔχονται ἐν ἀθανάτοισιν θεοῖσιν odločitev zmage imajo nesmrtni bogovi v rokah, ἔντεα ἔχονται μετὰ Τρώεσσιν je v rokah Trojancev. 7. zadržujem, oviram, ustavljam, krotim, ἑταίρους παρὰ νηυσὶν, ἵππους, δάκρυον, ὕβριν, τινά τινος odvračam koga od česa, τῶν μακρῶν γόων, τοῦ μὴ καταδῦναι, zabranim komu kaj storiti τὸν Σπαρτιάτην μὴ ἐξιέναι, ὀδύνας odpravim, preženem, κῦμα pomirim. 8. vodim, obračam, podim, jadram, krmim, krenem proti Πύλονδε, vozim se, ὄμμα obračam oči kam, νέες ἔσχον ἔς τι ladje so plule proti, tudi τῇ Δήλῳ. 9. pt. ἔχων a) pogosto = 's, z'; ἀπέστειλαν αὐτὸν ναῦς ἔχοντα z ladjami, ἥκω ἔχων prihajam s čim, ἵππον ἔχων na konju, ἔχων Ἀκρόπολιν kot poveljnik A.; tako zlasti pri glagolih premikanja; b) označuje stanje kot trajno: φλυαρεῖς ἔχων vedno klepečeš, govoričiš; c) opisovalno stoji pri ἐστί: ἔστι δὲ (οὐχ) οὕτως ἔχον (= οὐχ οὕτως ἔχει ni tako). II. intr. 1. sem, a) z adv. nahajam se, vedem se, sem v gotovih razmerah; εὖ (κακῶς) ἔχω dobro (slabo) se počutim, κακῶς ἔχω sem bolan, šibek NT, εὖ ἔχει dobro je, ἀπείρως ἔχω nevešč sem v čem, εὐνοικῶς ἔχω τινί naklonjen sem komu, ἀθύμως ἔχω pogum mi upada, ἐσχάτως ἔχω umiram NT, κομψότερον ἔσχε odleglo mu je NT, τὸ νῦν ἔχον za sedaj NT, σῖγα (σιγῇ) ἔχω molčim, ὅρκος ὧδε ἔχει prisega se glasi tako, je tale; ὥσπερ εἶχεν kakor je bil, nemudoma, ročno; καλῶς ἔχει dobro uspeva, stoji, v redu je, (τοῖς θεοῖς) pristoji, εἴη καλῶς ἔχον kazalo bi, οὕτως ἔχει tako je, οὕτως ἐχόντων τῶν πραγμάτων v takih razmerah, potemtakem, ὡς ποδῶν εἶχον kolikor so jih nesle noge, οὕτως ἔχω περί τινος tako mislim o čem, ἐπ' ἴσης ἔχει je v ravnotežju, je enako; ἀμφί τι ἔχω bavim, ukvarjam se s čim; ἔχω ταῖς διανοίαις mislim, ἀναγκαίως ἔχει mora biti, potreba je, ὡς ὀργῆς ἔχω kakor sem jezen, v svoji jezi; εὖ σώματος ἔχει njegovo telo je v dobrem stanju, zdrav (krepek) je, καλῶς ἔχει μοι za mene je lepo, ὡς εἶχε τάχους kar je najhitreje mogel, ὅκως ἂν ἔχωμεν v stanju, v katerem se ravno nahajamo, Θηβαίων ἡμῖν ἐχόντων ὡς ἔχουσιν ker so že Tebanci takega mišljenja; διὰ φυλακῆς ἔχω sem oprezen; b) s pt. aor. ali pf. poudarja obenem dejanje in stanje: γήμας ἔχεις oženil si se z njo in jo imaš za ženo, θαυμάσας ἔχω (začudil sem se in) se (še) čudim, ἔχομεν ἀνηρπακότες ugrabili smo in imamo; slično ἔχω ταρβήσας, ἀτιμάσας, προτίσας itd.; ἀποκληΐσας ἔχω imam pod ključem. 2. (ob)držim se, vztrajam, trdno stojim, štrlim, molim kvišku κίονες, ὀστέον, ἔχω κατὰ χώραν ostanem, σχές οὗπερ εἶ ostani, kjer si, ἔχ' ἠρέμα miruj, ἔχε δή počakaj, ἔχε νῦν dobro, nu. 3. razprostiram se, raztezam se, merim na, segam do česa, držim, vodim proti ὁδὸς ἔχει πρός τι, εἰς Κόρινθον, ἔγχος ἔσχεν δι' ὤμου je prodrla skozi ramo, ὁ χρησμὸς εἰς Πέρσας ἔχει meri, se nanaša na Perzijane, τὰ ἐς Ὅμηρον ἔχοντα kar se tiče Homera, ἔχει τι εἴς τινα nekaj ima svojo ost proti komu. 4. a) vzdržim se πολέμου; b) deležen sem, zavisim od česa μαντικῆς τέχνης. B med. in pass. I. 1. držim sebi, ἀσπίδα πρόσθε držim pred seboj, ἄντα παρειάων držim si pred licem, σάκος ἀπὸ ἕο držim od sebe, odvračam, χεῖρας odvračam, vzdržujem. 2. a) držim se, obdržim se, trdno stojim, vztrajam κρατερῶς, Ἕκτορος μένος, στῆ ἄντα σχομένη stopila mu je (pogumno) nasproti, stala je nepremično, πέτρης držim se skale, τινός držim se koga, zapleten sem v kaj; λόγου vedno govorim, ne neham govoriti, λόγων držim se razlogov, τῆς αὐτῆς γνώμης ostanem pri istem mnenju, ἐπωνυμιέων ἀμφοτέρων deležen sem obeh imen, ἔργου, πολέμου, μάχης začenjam delo, boj, lotim se dela, boja, bitke, σωτηρίας marljivo delam, se trudim za rešitev, ἔσχεο zdrži se, obvladaj se; b) držim se česa, zavisim od, dotikam se česa, mejim na, mejaš sem komu τινός, ὁ ἐχόμενος ki je zraven, sosednji, bližnji, τὰ ἐχόμενα τῆς σωτηρίας kar vodi k zveličanju, zveličaven NT, οἱ ἐχόμενοι sosedje, τὸ ἐχόμενον sledeče, τοῦ ἐχομένου ἔτους v naslednjem letu, τὰ τῶν ὀνείρων ἐχόμενα kar spada k sanjam = τὰ ὀνείρατα, ἃ διδασκάλων ἔχεται, kar se tiče učiteljev, σέο ἕξεται na tebi bo, od tebe bo odvisno; c) obtičim ἔγχος ἐν ῥινῷ, φωνή ἔσχετο glas je obtičal v grlu. 3. vzdržim se česa, odneham, odstopim od česa, dam se ovirati (odvrniti) od česa, δρόμου ἔχομαι ustavljam vožnjo, τιμωρίης vzdržim se pomoči, ne pomagam, κακολογίης vzdržim se opravljanja; σχέο stoj, miruj, tiho. 4. a) zadene, obide, obvlada me kaj, συμφορῇ zadela me je nesreča, κηληθμῷ ἔσχοντο zamaknjeni so ga poslušali, ἐν ἀπορίῃσι sem v zadregi, ἐν κακοῖς sem v nesreči (gl. A. I. 6); b) prenašam, trpim kaj οὐκ ἂν ἐσχόμην τὸ μὴ ἀποκλεῖσαι.

κείω¹, κέω desiderat. od κεῖμαι hočem se uleči (spati, počivati).

ὕπνος, ὁ [Et. iz συπνος iz swopnos; lat. somnus iz swepnos, sopor; slov. spati, sèn (iz sъpn-)] 1. spanje, dremanje, zaspanost, spanec. 2. pers. bog spanja, χάλκεος smrtno spanje.

вкушать, вкусить (zast.) okušati, okusiti, uži(va)ti, (po)jesti;
в. сон zast. iron. spati

мёртвый mrtev;
мёртвая петля zanka; looping (aviat.);
пить мёртвую do nezavesti se napiti;
спать мёртвым сном trdno spati; spati kot ubit;
мёртвая хватка krčevit prijem (pri psu), vztrajen boj; M.
час čas počitka (v bolnišnicah)

просып
спать без просыпу (dolgo) spati, ne da bi se zbudil

сон m spanje, spanec; sanje; zaspanost
чуткий сон rahlo spanje
спать сном праведника spanje pravičnega
на сон грядущий pred spanjem
видеть во сне videti v sanjah, sanjati
мне снился сон sanjalo se mi je
меня клонит ко сну zaspan sem
сна ни в одном глазу (нет) prav nič nisem zaspan
спать мёртвым сном spati kot ubit
сон в руку sanje so se uresničile
он ни сном ни духом не виноват popolnoma nedolžen je

спаться (brezos.)
мне не спится ne morem (za)spati

стенка f majhen zid, stena;
спать у -ки spati za plotom;
к стенке! postavite ga k zidu!; ustrelite ga!