Franja

νῑκάω (νίκη) [fut. νικήσω itd., impf. iter. νικάσκομεν] 1. brez acc. a) zmagam, premagam; pri tekmah: zadobim zmago (nagrado, darilo); sploh: imam prednost, sem boljši ali močnejši od koga, μάχῃ v bitki, τινί v čem, ὁ νικήσας zmagalec; b) praes. ima pogosto pomen perfekta sem zmagalec; c) γνώμῃ moj nasvet (moje mnenje) obvelja, se sprejme; slično: ἡ γνώμη (ἡ δόξα) νικᾷ mnenje (predlog, nasvet) obvelja, sklene se, ἐκ τῆς νικώσης(sc. γνώμης) z večino glasov; brezosebno ἐνίκησε τὸν λοιμὸν εἰρῆσθαι zmagalo (nadvladalo) je mnenje, da je bilo rečeno kuga, νικᾷ tudi = boljše je, najlepše je z inf. 2. z acc. a) notranjega objekta: zmagam, premagam, dobim zmago νίκην, μάχην, ναυμαχίαν v pomorski bitki, Ὀλύμπια v olimpijskih igrah, πάντα v vsem (= v vseh bitkah) nadvladam, τὴν γνώμην (= τῇ γνώμῃ) moje mnenje (predlog) obvelja, se sprejme; tudi dobim pravdo: εἵνεκα νίκης, τήν μιν ἐγὼ νίκησα δικαζόμενος zaradi zmage v pravdi, v kateri sem ga premagal; b) vnanjega objekta: premagam, obvladam, užugam, presegam, nadkriljujem τινά, τινί v čem, s čim, τοὺς φίλους εὖ ποιῶν prijatelje z dobrotami; νικᾷ γὰρ ἁρετή με τῆς ἔχθρας πολύ (= πολύ μοι κρείττων ἐστί) krepost ima pri meni več veljave nego sovraštvo, λόγῳ νικάω τινά pregovorim koga, βαρεῖαν ἡδονὴν νικᾶτέ με λέγοντες vajini govori mi izsiljujejo bridko radost; c) pass. premaga, užuga, pregovori me kdo λόγοις, ἔστι ἃ ἐνικήθη v nekaterih bojih je bil premagan, ὑπό τινος podležem, τῶν φίλων vdam se prijateljem.

πικρία, ἡ (πικρός) grenkost, grenkoba, trpkost, razdraženost, srd, sovraštvo, strogost NT.

πολεμικός 3, πολέμιος 3 πολεμιστήριος (πόλεμος) 1. ki se tika vojske, ki spada k vojski, vojen, bojen; a) ἡ πολεμική vojna spretnost (umetnost); b) τὸ πολεμικόν bojni krik, znamenje za napad; τὰ πολεμικά in τὰ πολέμια vojne zadeve, vojaška služba, vojaščina, vojaštvo, vojna oprava, τὰ πολεμιστήρια vojna sredstva, bojni voz, vojna oprava (orožje); πολεμιστήριος ἀνδρεία hrabrost v boju. 2. za vojno sposoben, izveden v vojski, bojevit, bojaželjen. 3. a) sovražen, sovražnega mišljenja; b) γῆ sovražno ozemlje = ἡ πολεμία (sc. χώρα); c) nasproten, poguben, škodljiv ἔλαιον; d) ὁ πολέμιος sovražnik, nasprotnik, οἱ πολεμιώτατοι največji sovražniki; e) τὸ πολέμιον sovražna vojska, sovraštvo; τὸ φύσει πολέμιον naravno (prirojeno, staro) sovraštvo. – adv. -κῶς in -ίως sovražno, πολεμίως ἔχω τινί, πρός τινα sem komu sovražen, neprijazen, nasproten.

πολεμόω (πόλεμος) 1. act. razprem, vnamem sovraštvo med. 2. med. razprem se s kom, naredim si koga za sovražnika. 3. pass. zasovražim se, postanem komu sovražnik.

προ-οφείλω, skrč. προὐφείλω [fut. προ-οφειλήσω] 1. act. od prej dolgujem, sem dolžen. 2. pass. od poprej sem dolžen, se dolgujem, še nisem (po)plačan, povrnjen, μισθὸς προοφειλόμενος neplačan, zaostal; ἔχθρα προοφειλομένη εἴς τινα sovraštvo, ki je kdo že zdavnaj goji proti komu, εὐεργεσία še ne poplačana (nepovrnjena) dobrota.

πρόσκρου(σ)μα, ατος, τό (προσ-κρούω) spotika; nejevolja, sovraštvo; pregrešek, pomota, nezgoda.

συγ-κρούω 1. trans. zbijam; razprem koga s kom, naščuvam, nadražim koga zoper koga, napravljam zdražbo, sovraštvo. 2. intr. udarim, trčim s kom, razprem se.

συμ-περαίνω in med. 1. iz-, dovršim kaj skupno s kom, φροντίδα preudarjam, pomagam izvršiti. 2. popolnoma dovršim, izposlujem, τινὶ ἔχθραν πρός τινα nakopljem komu sovraštvo s kom.

χολή, ἡ χόλος, ὁ ep. ion. poet. [Et. lat. fel, fellis, slov. žolč (iz gьlkь), nem. Galle, ime po barvi, slov. žolt (kor. ghel-)] 1. a) žolč; b) grenka pijača. 2. jeza, srd, sovraštvo, mržnja; besnost, steklina.

блюсти paziti na kaj, varovati, hraniti;
б. законы izpolnjevati zakone;
б. ненависть gojiti sovraštvo

накипать, накипеть nakipeti se (pena); nabirati se, nabrati se;
у него злоба накипела на душе sovraštvo se mu je nabralo v duši

сквозить (brezos.)

1. (skozi) vleči (veter);
здесь сквозит tukaj vleče;

2. sijati skozi, svetiti se skozi;
в его словах сквозит неприязнь iz njegovih besed odseva sovraštvo, se čuti sovraštvo

смертельный smrten, smrtonosen; (pren.) strašen;
смертельная вражда smrtno sovraštvo;
смертельная борьба boj na življenje in smrt;