Franja

ufficiale

A) agg.

1. uraden, služben:
Gazzetta Ufficiale Uradni list

2. ekst. uraden:
fidanzamento ufficiale uradna zaroka
visita ufficiale di un capo di Stato uradni obisk državnega poglavarja

B) m

1. uradnik:
pubblico ufficiale uradnik (javne uprave)
ufficiale di gara šport sodnik; delegat
ufficiale sanitario uradni zdravnik
ufficiale di stato civile matičar

2. voj. častnik, oficir:
ufficiali inferiori, superiori nižji, višji častniki
ufficiale in servizio permanente aktivni častnik
ufficiale di complemento, a riposo rezervni častnik
ufficiale di picchetto dežurni častnik

3. hist. častnik (pri viteških redih)

ufficio m (pl. -ci)

1. dolžnost, naloga:
ufficio di arbitro naloga razsodnika

2. pravo uradna dolžnost; ekst. funkcija; ekst. urad:
d'ufficio uradno
atto d'ufficio uradni akt
difensore d'ufficio uradni branilec

3. intervencija, poseg, pomoč, posredovanje, priporočilo:
buoni uffici posredovanje

4. delo, služba (v podjetju); urad, pisarna:
un ufficio pieno di responsabilità zelo odgovorno delo
andare, recarsi in ufficio iti na delo, v pisarno

5. pravo urad, organ:
ufficio di conciliazione mirovni sodnik
ufficio di collocamento zavod za zaposlovanje
ufficio elettorale volišče
ufficio giudicante sodišče
ufficio d'informazioni urad za informacije
ufficio di presidenza predsednikov urad

6. oddelek, služba (v podjetju); ekst. uradniki; urad:
ufficio personale personalna služba, kadrovski oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
ufficio vendite prodajna služba
ufficio postale poštni urad, pošta

7. relig. (uffizio) molitev, služba božja:
ufficio divino dnevna molitvena ura, brevir
ufficio funebre zadušnica

usmíljen (-a -o) adj. pietoso, compassionevole; caritatevole; clemente, misericordioso; samaritano:
usmiljeni Bog! Dio misericordioso!
usmiljena roka mano pietosa
usmiljen sodnik giudice clemente
bibl. usmiljeni samarijan il buon samaritano (tudi ekst.)
rel. usmiljene sestre suore di S. Vincenzo, vincenzine
usmiljena dela opere di misericordia

ustavno sodišče srednji spol pravo das Verfassungsgericht (kratica : VerfG), der Verfassungsgerichtshof, zvezno: Bundesverfassungsgericht
sodnik ustavnega sodišča der Verfassungsrichter
pritožba na ustavno sodišče die Verfassungsbeschwerde
tožiti pri ustavnem sodišču Verfassungsklage erheben

várstven (-a -o) adj. di protezione, di tutela; protettivo; tutelare; cauzionale:
varstveni ukrepi misure di protezione
jur. varstveni sodnik giudice tutelare
urb. varstveno območje zona protetta

véčen (-čna -o) adj.

1. eterno; knjiž. sempiterno:
prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
rel. večno življenje la vita eterna
večno mesto la città eterna

2. eterno; perenne, perpetuo:
večni sneg nevi perenni
živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie

3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
večna resnica verità eterna, immutabile

4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
večni prepiri continue liti

5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
večni mladenič l'eterno giovanotto
knjiž. večni žid l'ebreo errante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
rel. večni ogenj il fuoco eterno
večni sodnik Dio (in veste di giudice)
večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
večna luč luce eterna
večne zaobljube voti perpetui, solenni
pren. večni študent eterno studente
šah. večni šah scacco perpetuo

Vēientō -ōnis, m Vejénto(n), priimek Fabricijevega rodu. Poseb. znana sta:

1. Veiento Vejento(n), Ciceronov sodobnik, sodnik v Rimu l. 53, pozneje namestnik v Siriji: Ci. ep.

2. A. Fabricius Veiento Avel Fabricij Vejento(n), prilizovalec in ovaduh v času Nerona, Domicijana in Nerve: T., Plin. iun., Iuv.

vendu, e [vɑ̃dü] adjectif prodan; figuré nepošten; masculin nepoštenjak, podkupljenec, prodana duša

juge masculin vendu podkupljiv sodnik

vestire

A) v. tr. (pres. vēsto)

1. obleči, oblačiti

2. ekst. obleči, oblačiti (oskrbeti z oblačili):
una sartoria che veste una scelta clientela krojaški salon, ki oblači izbrano klientelo

3. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestire l'abito talare obleči talar, postati duhovnik
vestire la toga postati sodnik, odvetnik

4. lepo stati; pristajati, prilegati se (obleka):
il cappotto ti veste perfettamente plašč ti odlično pristaja

5. pren. prevleči

6. pren. pokriti, obleči, odeti:
la primavera ha vestito di verde la campagna pomlad je pokrajino odela v zeleno

7. pren. okrasiti

B) v. intr. preobleči, oblačiti se; nositi obleke:
vestire alla moda oblačiti se po modi
vestire di blu, di grigio oblačiti se v modro, v sivo
saper vestire okusno se oblačiti
sapere di che panni veste qcn. vedeti, kako se kdo oblači; pren. videti komu pod kožo

C) ➞ vestirsi v. rifl. (pres. mi vēsto)

1. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestirsi per un ballo obleči se za na ples
vestirsi dal miglior sarto della città oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu

2. obleči uradno oblačilo, uniformo:
vestirsi della divisa obleči uniformo, iti v vojsko
vestirsi della toga obleči sodniško, odvetniško togo, postati sodnik, odvetnik

3. pren. pokriti se, odeti se:
la campagna si veste di verde polje zeleni, se odeva v zeleno

Č) m

1. obleke; garderoba

2. oblačenje (način)

Vocōnius 3 Vokónij(ev), ime rimskega rodu, ki izvira iz Aricije. Poseb. znana sta

1. Q. Voconius Saxa Kvint Vokonij Saksa, ki je kot tribunus plebis l. 169 uveljavil zakon, po katerem bi ženske ne smele dedovati, ampak bi dobivale le volila: Ci., L. epit.

2. Q. Voconius Nāsō Kvint Vokonij Nazo(n) (Nosan), preiskovalni sodnik v Kluencijevi pravdi: Ci. — Forum Voconii, gl. forum. — Kot adj.: lex Voconia Ci. Vokonijev zakon (gl. zgoraj pod 1.), Voconia pira Plin. Vokonijeve hruške (imenovane po nekem Vokoniju).

vreči kovanec stalna zveza
(o izbiranju med dvema možnostma) ▸ pénzt feldob
Sodnik je v zrak vrgel kovanec z namenom, da moštvi izbereta strani igrišča. ▸ A bíró feldobott a levegőbe egy érmét, hogy eldöntsék, melyik térfelet kapják meg a csapatok.

zapískati (-am) perf. ➞ piskati

1. fischiare, fischiettare; suonare:
sodnik je zapiskal konec l'arbitro fischiò la fine della partita
zapiskati na rog suonare il corno

2. (dati visok, oster glas) fischiare:
lokomotiva, sirena zapiska fischia la locomotiva, la sirena

zažvížgati (-am) perf.

1. mandare un fischio

2. fischiare (tudi pren.):
šport. sodnik je zažvižgal konec igre l'arbitro fischiò la fine della partita
lokomotiva zažvižga la locomotiva fischia
burja je zažvižgala okoli vogalov la bora fischiò attorno agli angoli delle case

ἀγώνιος 2 (ἀγών) poet. kar (kdor) spada k boju; Ζεὺς ἀγ. sodnik v boju, zaščitnik boja; σχολή počitek po (dolgem) boju.

ἀγωνο-θέτης, ου, ὁ (ἀγών, τίθημι) 1. bojni reditelj. 2. bojni (raz)sodnik; sploh: sodnik.

ἀθλο-θέτης, ου, ὁ (τίθημι) reditelj, sodnik v bojnih igrah.

Αἰακός, ὁ Zevsov sin, kralj na Ajgini, po smrti sodnik v podzemlju.

αἰσυμνητήρ, ῆρος αἰσυμνήτης, ου, ὁ ep. sodnik v bojnih igrah, knez, vladar.

ἀ-τῑ́μητος 2 1. ne češčen, ne spoštovan, preziran, zaničevan. 2. ne cenjen, δίκη pravda, pri kateri kazni ne določi sodnik, ampak že postava sama.

βραβεύς, έως [acc. βραβῆ, nom. pl. βραβῆς] ὁ poet. 1. reditelj, voditelj, razsodnik, razsojevavec v tekmi. 2. vodnik, poveljnik, sodnik δίκης; λόγου izvrševavec sklepa.