Franja

isperdášiti ispèrdāšīm
1. nategniti: ćurčija is-perdaši kožu koju hoće da uredi
2. ekspr. slabo oceniti koga, grdo opisati, prikazati koga
3. ekspr. otresti se koga, odpraviti koga, pokazati komu pot domov: isperdašiti koga

ìzdrndati -ām
I.
1. izmikati: izdrndati vunu
2. ekspr. slabo zaigrati: izdrndati na klaviru
II. izdrndati se
1. pretresti se: izdrndati se na kolima, na rdavu putu
2. ekspr. izklepetati se: hoćeš li se ti ikad izdrndati

izhájati -am
1. izlaziti: časnik izhaja vsak dan
2. proizlaziti: nesreča izhaja iz zmote
3. slabo izhajati s kom slabo se slagati s kim; dobro izhajati s kom
dobro živjeti (-ve-) s kim; s tem težko izhajam
time jedva vezujem kraj s krajem; s tem za silo izhajam
time nekako izlazim na kraj

jècān -ána m pasma svinje, ki se slabo redi, lahko pa vzdrži tudi ob slabi piči

jouailler [žwaje] verbe intransitif slabo igrati (na glasbilo)

journey-work [džə́:niwə:k] samostalnik
dnevnina; enolično, slabo plačano delo; slabo opravljeno delo

klȁšnjavica ž dial. slabo domače sukno

klimpern Geld: žvenkljati; brenkati; auf dem Klavier: slabo igrati, razbijati/tolči po tipkah

kožòder m slabš.
1. kožoder, mrhar
2. oderuh
3. slabo vreme spomladi, ko crkavajo koze

Krankheitsgefühl, das, slabo počutje

kr̀mačiti -īm ekspr.
1. packati, delati packe, svinjati: krmačiti na papiru, na hartiji
2. slabo delati, svinjati

krȍvina ž
1. slama za pokrivanje strehe, strešnica, škopa
2. slabo seno, ki ni za krmo, dobro pa je za pokrivanje strehe

kr̀patiti -īm
1. drobiti: slab kamen kad se udari čekićem, on se lako raspada, krpati se, a služi za tucanik na cestama
2. ekspr. lomiti, slabo govoriti tuji jezik: krpatim ja grčki, nanosim malo na arapski, zabrkljačim koju kaursku

lästern obrekovati, žaliti; sramotiti; slabo govoriti o; Gott: bogokletno govoriti

leseschwach ki slabo bere

Lieblosigkeit, die, neprijaznost; slabo ravnanje z

lisp [lisp]

1. samostalnik
šešljanje
poetično šepetanje, šumenje (vode), šuštenje (dreves)

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
šešljati, slabo izgovarjati črko š, jecljati

lòmiti -īm
I.
1. lomiti: lomiti kamenje, vrat, hljeb, hleb, koplje, čiju volju
2. razbijati si: lomiti glavu velikim brigama
3. mučiti: džabe lomiš ljude oko toga
4. pretrgati, prelomiti: ja moram da lomim s tim čovjekom
5. lomiti si, slabo govoriti: lomiti jezik
6. živeti s kom: lomiti s kim pogaču
7. sila kola lomi v sili, težki situaciji je vsako sredstvo dobro, če je koristno
II. lomiti se
1. lomiti se: drvo se lomi pod teretom; talasi se lome o hrid valovi se razbijajo ob skali
2. grmeti: nebesa se lome kad puške grme
3. majati se v dva cepa: lomiti se u hodu
4. lomiti se, težko hoditi: lomiti se po rđavu putu
5. potikati se, bloditi: lomiti se svijetom
6. dajati se, mučiti se: mnogo se lomio dok nije našao instrukciju
7. obletavati koga: momci se lome oko djevojke
8. oklevati, biti neodločen: dok se Miloš lomio, bukne ustanak

lomíti lomim
1. lomiti: lomiti kruh, pogačo; led na reki se lomi; lomiti kopja za tuje koristi
2. prelamati: lomiti žarke
3. kršiti: lomiti roke
4. božjast ga lomi
napada ga padavica, epilepsija; smeh me lomi
ne mogu da odolim smijehu; krč ga lomi
grč ga steže, lomi; jeza ga lomi
kipi u gnjevu
5. kidati sa: lomiti tradicijo, stare družbene odnose
6. natucati, slabo govoriti strani jezik: za silo je lomil angleško
za nevolju je natucao engleski
7. činiti, govoriti kojekakve gluposti: že pet ga lomiš
8. sila kola lomi
u nevolji je svako sredstvo dozvoljeno

maccheronico agg. (m pl. -ci)

1. makaronski

2. ekst. slabo govorjen, slabo pisan (jezik)