Franja

pròvidjeti -dīm (ijek.), pròvideti -dīm (ek.)
I.
1. preskrbeti, dati: muž rastavljenoj ženi nije dužan providjeti hranu
2. spregledati: providjeti čije namjere
II. providjeti se biti prozoren, videti se skozi

pròviti se prȍvijēm se zvijajoč se prebiti se skozi

provláčiti pròvlāčīm
I.
1. vdevati: provlačiti konac u iglu
2. prevlačiti: provlačiti britvu po remenu
3. vlačiti skozi
II. provlačiti se
1. vleči se: ta se misao provlači kao crveni konac kroz sve događaje
2. vlačiti se skozi

provòditi pròvodīm
I.
1. izvajati, izpeljevati: provoditi zadatak
2. voditi, peljati mimo: provoditi koga pored kuće
3. voditi, prepeljevati skozi: provoditi koga kroz gomilu svijeta, kroz grad
4. preživljati: provoditi vrijeme u radu
II. provoditi se zabavati se, imeti se: u važem društvu uvijek se dobro provodimo

provúći -vúčēm
I.
1. vdeti: provući konac kroz ušicu
2. prevleči
3. potegniti skozi
II. provući se
1. potegniti se skozi: provući se kroz mrežu
2. prebiti se: provući se na ispitu, kroz život

pròzirati -rēm
I. gledati skozi
II. prozirati se (nejasno) se videti: gdješto jedva si prozirao kroz maglu stado ovaca

prozračívati -zràčujēm
1. prosevati, sijati skozi
2. prezračevati

puštènica ž veja, ki te ovira pri prehodu skozi grmovje: kaskao je vepar ne obzirući se na -e koje su ga mlatile

quenouille [kənuj] féminin preslica (orodje); v obliki preslice pristriženo drevo; steblo; zapiralo za odprtine, skozi katere teče staljena kovina v kalupe

tomber en quenouille priti v ženske roke (o dediščini ipd.)
l'enseignement est tombé en quenouille poučevanje (šola) je v ženskih rokah (feminizirano)
quenouille de mais koruzno steblo

querdurch posredi skozi

quiz² [kwiz] prehodni glagol
(tudi britanska angleščina) dražiti, imeti za norca, potegniti; porogljivo gledati, zijati, gledati koga skozi monokel
ameriško spraševati, izprašati, zasliševati

rapiō -ere, rapuī, raptum (indoev. kor. *rep grabiti, ropati; prim. skr. rápas- tegoba, poškodba, gr. ἐρέπτομαι pipam, pulim, žrem, lit. raples klešča, nem. raffen; prim. tudi indoev. kor. *srep, *sr̥p- v gr. ἁρπάζω plenim, ropam, ἅρπαξ grabežljiv, roparski, plenilski, ἁρπάγη grablje, Ἀρπυία Harpija) (po)grabiti

I. splošno tj. v pravem pomenu

1. (pesn.) (z)grabiti, pograbiti, zagrabiti, hitro (urno) ali siloma (po)prije(ma)ti, vzeti (jemati): arma (sc. manu) V., torrem, securim O., ex taberna cultrum L., flammam in fomite V. na netilu hitro prestreči, ujeti, galeam tectis V. hitro prinesti, vzeti, membra toris ali rapi toris Val. Fl. dvigniti se, nigrum colorem O. počrneti, (na) črno se pobarvati, vim monstri O. hitro piti čudodelno moč, hitro se napiti čudodelne moči, hitro vsesati čudodelno moč; abs.: rapiuntque ruuntque O.

2. hitro odvze(ma)ti, hitro odtrg(ov)ati, hitro (iz)trgati, hitro izvi(ja)ti, hitro (iz)puliti: scalas Auct. b. Alx., corpus consulis L., repagula de poste O.

3. hitro (naglo, urno) odvesti, odpeljati, odgnati, odtegniti, potegniti, (naglo) privesti, pripeljati, prignati: rapi V., L., Plin., rapi a domo longius Ci., imperatorem T., totam aciem in Teucros V., rapere Turno mille populos V. urno pripeljati, privesti V., per aequora navem V., rapit ungula currus H., commeatum in naves L. urno spraviti, variis obsita frondibus sub divum H. na dan spraviti, venandi studium homines per nives ac ruinas rapit L. žene; refl.: se rapere dalje (po)hiteti, (s)teči, odriniti (odrivati): H., Ci., Vell., quo te rapis? kam hitiš? O.; pass.: quattuor viginti et milia rapimur raedis H. preletimo (prevozimo); med.: caelum rapitur assidua vertigine O. se neprenehoma vrti.

4. occ.
a) hitro (naglo, urno) vzeti (jemati), prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), dobi(va)ti v svoje roke, zasesti (zasedati): castra urbesque primo impetu L., raptis a Caesare cunctis Lucan.
b) preteči kaj, teči skozi kaj, v hitrem teku preleteti (preletati, preletavati): rapere densa ferarum tecta, silvas V., campum Stat.
c) hitro (naglo, urno) gibaje se narediti (delati), vpis(ov)ati, opis(ov)ati, (o)črtati: immensos orbes per humum rapere V.

5. metaf.
a) hitro (naglo, urno) (z)grabiti, dobi(va)ti, odtrg(ov)ati: ut limis rapias, quod … H.; poseb. hitro uži(va)ti, porabiti (porabljati), izkoristiti (izkoriščati), v naglici užiti kaj, dreti za čim, gnati (poganjati) se za čim, oprije(ma)ti se česa, poprije(ma)ti za kaj: Val. Max. idr., oculis postremum lumen radiatum Enn. fr., Venerem V., H., voluptates T., occassionem H., Q., spem acrius in dies T. oklepati se.
b) hitro (naglo, urno) (do)končati, dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati), pospešiti (pospeševati), (po)hiteti s čim, pohitriti: gressus Lucan., iter Lucan., Sil. ali viam O. pot hitro prepotovati (prehoditi, prevaliti), inde rapit cursus Lucan. odhiti, rapere transitum Front., nuptias L., auxilia Cels. —

II. s silo (po sili, siloma, nasilno) (od)trgati

1. iztrgati, izdreti, izpuliti, izviti: pilam Ci., aures, nares V. odtrgati, oscula H. s silo vzeti, ukrasti, stirpes H. izruti, izkoréniti, izkoreníniti.

2. nasilno odvesti, odvleči, drpaliti: aliquem ex lustris Pl., raptus Hector equis O. po tleh vlečen; tako poseb.: rapere aliquem in ius Pl., L., in carcerem Suet., ad palum et ad necem Ci., ad mortem cruciatumque Ci., ad supplicium ob facinus Ci., ad carnificem Pl., ad consulem L. vleči, gnati, tirati koga kam (pred koga, v kaj, k čemu); rapere aliquem tudi odnesti (zanesti, odvleči) koga iz njegove domovine (v tuje kraje, v tujino): O., Pr., Stat.

3. kot plen (rop) odvesti, odnesti, vzeti (jemati), ugrabiti, (o)ropati: rapere et clepere discunt Ci., rapere omnes, trahere S., virgines, uxores Ci., H. idr., quantum rapere potuisset Ci., rapere ad stuprum Ci., T. idr. prisiliti, zapeljati, armenta stabulis O.; od tod subst.
a) rapta -ae, f ugrabljenka, odpeljanka: O.
b) raptum -ī, n ugrabljeno, nagrabljeno, nagrabek, rop, plen, grabež, lupež: V., Vell. idr., ex rapto vivere O. ali rapto vivere S. fr., L., V. idr., rapto gaudere L.

4. = diripere (o)pleniti, (o)ropati, izropati, grabiti, siloma vzeti (jemati): Armeniam T.; pesn.: rapiunt feruntque V. (v prozi agunt feruntque, gr. ἄγουσι καὶ φέρουσιν).

5. occ. naglo in prehitro spraviti ob življenje, „spraviti pod zemljo“, vzeti, pobrati, pograbiti, odnesti, ugrabiti (o smrti, boleznih ipd.): V., Plin., Cels., Lact. idr., immaturā morte indignissime raptum esse Plin. iun., improvisa leti vis rapuit gentes H.

6. metaf.
a) ugrabiti, siloma si prisvojiti: commoda ad se Ci., opes ad se, victoriae gloriam in se L.
b) odtrgati, vzeti: simul tecum sola solacia rapta V., almum quae rapit hora diem H.
c) s seboj potegniti (vleči), zvoditi, zapelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zanesti (zanašati), (pri)siliti, s seboj privesti: ipsae res verba rapiunt Ci. potegnejo za sabo primerne besede, napeljejo na prave besede, določijo besede, rapere auditorem in medias res H. naglo uvesti (vpeljati, popeljati, postaviti, vreči, potisniti) poslušalca v središče dogajanja (dogodkov), rapere aliquem in adversum V. v propad (propast, uničenje), in deteriorem partem rapere Ter. na hudo obrniti (obračati), sumničiti, consilium in contrariam partem rapere Asin. Poll. ap. Ci. ep. v nasprotje obrniti, sprevračati, rapere in invidiam aliquem Ci. izročiti, izpostaviti, podvreči, rapi in invidiam Ci. vdati se.
d) strastno (močno, silno, nevzdržno) vleči (gnati) koga, zanesti (zanašati), zamakniti (zamikati), premamiti (premamljati), prevze(ma)ti: iudicem Q., ὁρμή, quae hominem huc illuc rapit Ci., animus cupidine caecus ad inceptum scelus rapiebat S., ea (sc. cupiditas) ad oppugnandam Capuam rapit L.; v pozitivnem pomenu: ad divinarum rerum cognitionem … rapi Ci., totos ad se convertit et rapit Ci., omnium oculos hominum in se rapit atque convertit Fl., si tantus amor scribendi te rapit H., utraque forma rapit Pr.
e) tako rekoč kot plen prisvojiti (prisvajati) si kaj, siloma se polastiti (polaščati) česa: rapere dominationem T., Enn. fr. z zakonskim ropom.
f) kot kupec vleči (puliti) se za kako blago: exemplaria librorum certatim rapere Hier.

Opomba: Star. fut. II rapsit Ci. (v zakonskem besedilu); abl. pt. pf. raptabus: Char.

raskŕčiti ràskr̄čīm
1. izkrčiti, iztrebiti: raskrčiti zemlju, šumu
2. utreti si pot skozi: raskrčiti ulicu

raskrčívati -kr̀čujēm
1. krčiti, trebiti
2. utirati si pot skozi

re-cēnseō -ēre -cēnsuī -cēnsum in -cēnsītum (re in cēnsēre)

1. pazljivo (pozorno, natančno, temeljito) si ogledati (ogledovati), pregledati (pregledovati), se razgledati (razgledovati), prešte(va)ti
a) kot voj. t.t. (o poveljniku): C., exercitum, legiones L., captivos praedamque recensere L., haec (sc. peditum milia CCXL) in Aeduorum finibus recensebatur numerusque inibatur C., biduo acceptam cladem recensere L.
b) kot držpr. t.t. (o cenzorju): equites (viteze) recensere L., qui recensiti non essent Suet. ki bi še ne bili po cenzusu vpisani v imenik (prejemnikov žita na javne stroške).
c) kot ekonomski t.t. (o gospodarju): pecus et familiam recensere Col., vestem servitiorum et ferramenta bis singulis mensibus recensere Col., vellera ad numerum pecoris recensere Col.; tudi splošno: captivos ordine pisces recensere O.

2. metaf. pregledati (pregledovati) =
a) (v mislih, v duhu) pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati) o čem, pregledati (pregledovati), iti skozi kaj: omnem suorum numerum carosque nepotes fataque fortunasque virūm V., ab initio loca haec recensere Q., cum animo suo memoriam alicuius Min.
b) (z besedami) pregledati (pregledovati) = našte(va)ti: fortia facta recensere O., haec Ap.; abs.: referente alio … ipso … recensente Plin. iun.
c) (kritično) presoditi (presojati), pretres(a)ti, oceniti (ocenjevati): ut (sc. poëmata) post recenserentur Gell.
d) pesn. preteči (pretekati), preiti (prehajati): signa recensuerat bis sol sua O.

Opomba: Pt. pf. recēnsītus: Aug., Cl., Front., Prud., Tert.

recorrer preteči, iti skozi, prepotovati; prelistati, hitro prebrati, hitro pregledati

recorrer un trayecto preteči progo
recorrer el periódico hitro časopis pregledati

reeve² [ri:v] prehodni glagol
potegniti, povleči (vrv) skozi luknjo ali obroček; (previdno) se povleči skozi

the ship reeved the shoals ladja se je zmanevrirala skozi plitvine

renard [rənar] masculin lisjak (tudi figuré), lisica; lisičje krzno; figuré neorganiziran delavec; stavkokaz; vieilli, figuré vohun; izdajalec; technique luknja, reža, skozi katero se izgublja, uhaja voda

renard argenié, bleu, blanc srebrna, modra, polarna lisica
un fin renard (familier) (pravi) lisjak, zvitorepec
chasse féminin au renard lov na lisico
col masculin de renard ovratnik iz lisičjega krzna
tanière féminin, terrier masculin du renard lisičina
écorcher le renard, piquer un renard (vieilli) bljuvati, bruhati
porter un renard argenté nositi krzno srebrne lisice
tirer au renard (familier) ne hoteti (iti naprej), skušati se zmuzniti

renifler [rənifle] verbe intransitif smrkati; vihati nos (sur nad, ob); imeti odpor (sur do); verbe transitif vdihavati skozi nos (une odeur vonj, duh)

renifler du tabac njuhati tobak; populaire piti, popivati; populaire vohati, izvohati
renifler une bonne affaire zavohati dober posel
renifler quelque chose de louche zavohati nekaj sumljivega

repasar zopet iti skozi, prebrati, (bežno) pregledati; izboljšati; preskusiti; ponoviti; zakrpati

repasar una cuenta pregledati račun
al repasar mis libros (trg) pri pregledu mojih knjig
segunda edición repasada y corregida druga pregledana in popravljena izdaja