Franja

rȍđāk m
1. sorodnik
2. sorodnik po materi, bratranec, sin materinega brata ali sestre

Salmacis -idis, f (Σαλμακίς) Salmákida

1. znamenit vrelec v Kariji, ki je baje imel moč, da je pomehkuževal: VITR., STAT., FEST., Salmacis obscenae undae (gen. qualitatis) O., (prim. O., Metamorphoses 4, 285–286). Od tod metron. Salmacidēs -ae, m Salmákidin sin, apel. = mehkuž, mehkužec, mehkužnež, mehkužnik, mehkužen človek: ENN. AP. CI.

2. nimfa vrelca Salmakida: O. (z voc. Salmaci).

sálo grasa f ; manteca f de puerco sin sal

Sāturni-gena -ae, m (Sāturnus in genere = gīgnere) Satúrnov sin, Saturnijec, „Satúrnovič“ = Jupiter: AUS., SID.

sēmen -inis, n (indoev. kor. *sē- (prim. se-rō, pf. sē-vī) sejati, prim. Sēmō, Sēmōnēs, Sēmōnia, umbr. semenies = lat. sēminis, stvnem. sāmo = lit. pl. semen-s = nem. Samen = ang. seed = sl. seme)

1. (rastlinsko) seme: VARR., COL., ECCL. idr., quem sua manu spargentem semen convenerunt CI., terra semen excepit CI., in seminibus est causa arborum et stirpium CI., in semen abire PLIN. iti v seme, kaliti; occ.
a) pirino seme, pira: COL., PLIN.
b) mladika, grebenica, sadika, sajenica, ključ, rezníca, potaknjenec: VARR., semina ponere V. ali serere COL. saditi sadike, semina (sc. vitium) V.

2. metaf.
a) (božansko, človeško in živalsko) seme, sperma: PL., CELS. idr., ex ope Iunonem memorant Cereremque creatas semine Saturni O., genitus de semine Iōvis O., sollicitatur id [in] nobis, quod diximus ante LUCR., in semine omnis futuri hominis ratio SEN. PH., semen (sc. asini) conceptum VARR.; occ. ribji zarod, ribje mladice v ribnikih: marina semina COL.; pesn. (o drugih stvareh) prvina, element: semina rerum O. ali terrarum, flammae V. ali ignis, nubis, aquarum, vaporis LUCR.

3. meton.
a) rod, pleme, pri živalih tudi pasma: propria Romani generis et seminis CI., ipsa regio semine orta L., videndum, ut boni seminis pecus habeas VARR., meliore semine eae caprae, quae bis pariant VARR., semine ab aetherio V. (o Sončevih konjih), saeva leonum semina V. leglo, skot, gnezdo.
b) pesn. otrok, sin, potomec, zarojênec: semina matrum O., semina Phoebi (= Aesculapius) O., non tulit in cineres labi sua semina, sed natum eripuit flammis O., Lyci nefandum semen SEN. TR.

4. pren. seme = začetek, prapočetek, spočetek, nastanek, (glavni) vzrok, pravzrok, (prvi) povod, osnova, podlaga, izhodišče, (iz)vir, izvor, prasnov ipd.: PL., Q., SEN. PH., GELL. idr., stirps ac semen malorum omnium CI., bellorum civilium semen et causa CI., vix tamen illa, quae tum conspiciebantur, semina erant futurae luxuriae L., semina nequitiae O., semina veteris eloquentiae T., semina odiorum iacere, semina discordiae praebere T.; konkr. = začetnik, povzročitelj, vzročník (vzróčnik): huius belli semen tu fuisti CI., semina discordiarum L. (o tribunih).

serō² -ere, sēvī, satum (nam. *si-sō, reduplicirano iz indoev. kor. *seH-, *sēi- sejati, prvotno tresti, stresati; prim. skr. sā́tuḥ materino telo, strī žena, lat. semen, saeculum, sator, Saturnus, sl. sejati = lit. sėti = got. saian = stvnem. sāen = nem. säen, ang. sow, sl. seme = stvnem. sāmo = nem. Same, sl. silje, stvnem. sāt = nem. Saat)

1. (seme) sejati, nasejati (nasevati), posejati (posevati), (rastlino) saditi, (na)saditi, posaditi (posajati): CA., COL., PLIN. idr., semina V., farra VARR., interiores (sc. Britanni) plerique frumenta non serunt C., multa manu sata C. veliko setvine, serite hordea campis V., fames affligebat serendis frugibus incuriosos T., fruges, oleam et vitem, arbores CI., multae istarum arborum mea manu sunt satae CI., nullam ... sacra vite prius severis arborem H., satae messes V., sati dentes V.; preg.: mihi istic nec seritur nec metitur PL. od tega nimam niti koristi (dobička) niti škode, to mene nič ne briga; occ. (kako zemljišče) obsejati, obsaditi, posejati, zasejati, obdelati (obdelovati, obdelavati), (za)saditi (zasajati), posaditi (posajati): agrum CU., O., arva, sulcos TIB., quot iugera sunt sata CI., seritur (sc. terra) toto anno panico semel, bis farre PLIN. Od tod subst. pt. pf. sata -ōrum, n zasejano, posejano = setve, setvine, setvišča, polja, njive, tudi sadeži, sadovi, pridelki: PLIN. idr., dulce satis umor V., cum primum sulcos aequant sata V., ure sata V. nasade, sata et arbusta, sata et animalia SEN. PH.

2. metaf.
a) roditi (rojevati), poroditi (porajati), zaroditi (zarajati), zaploditi (zaplajati, zaplojevati), naploditi: nec fortuito sati et creati sumus CI., tam enim Cassii quam Bruti sunt serendi CI. EP., exstitisse quandam maturitatem serendi generis humani, quod sparsum in terras atque satum divino auctum sit animorum munere CI.; pren.: aurea prima sata est aetas O. je nastala, je bila; pogosto pt. pf. satus 3 rojen, porojen, zarojen = rojenec, potomec, sin, hči: hic satus ad pacem PR., satus gente deûm ali sanguine divûm V. ali stirpe divina L., satus Hercule V. Herkulov sin, Sole satus Phaethon O., sata Tiresiā O. Tirezijeva hči, satus Nereide O. = Tetidin sin, matre satus terrā, matre unā sati O., sata Nocte V. hči Noči, sati Curibus O. izhajajoči (po rodu) iz Kur.
b) sejati = trositi, raztrositi (raztrošati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), oživiti (oživljati), priklicati (priklicevati) v življenje, izpolniti (izpolnjevati), uresničiti (uresničevati), osnovati, oživotvoriti (oživotvarjati), (v)zbuditi ((v)zbujati), vne(ma)ti, sprožiti (sprožati), (na)snovati, zasnovati, zasnuti, povzročiti (povzročati): rumores CU., V., opinionem IUST., mentionem L. tu in tam omeniti (omenjati), leges, instituta, rem publicam CI., diuturnam rem publicam CI., serendi mores CI., serere lites PL., cum patribus certamina L., discordias civiles L., causam discordiarum SUET., crimina in senatum L., crimina belli V. izmisliti si očitke, ki pripeljejo (bi pripeljali) do vojne, bellum SIL., bella civilia LAMP., invidiam in alios T., sibi causas sollicitudinum SEN. PH., vulnera LUCR.

Opomba: Pf. seruī nam. sēvī: ENN. AP. PRISC.

sȅstričić m, sȅstrić m nečak, sestrin sin

sevéda claro que sí ; A ¡como no! (pritrdilno) claro está; sin duda; desde luego ; (v začetku stavka) verdad es que... ; (navezujoče) claro que, por cierto que; se comprende que...

seveda ne claro que no

sinòvac -óvca m, sinóvac -vca m nečak, bratov sin, sinovec

sinóvec -vca m sinovac, sinovac, bratov sin, bratanac, bratanac

skrátka en suma; para abreviar; en resumen; en resumidas cuentas; sin decir más; sin más ni más

skŕpati remendar ; fig reunir sin método

slabíč hombre m débil; hombre sin energía; hombre débil de carácter ; f enclenque m

slabôten débil ; (brez moči) sin energía; endeble; delicado ; (bolehen) enfermizo; enclenque

slép ciego (tudi fig) ; (okno, vrata) falso, ciego, simulado ; (naboj) sin bala

slep na eno oko tuerto
popolnoma slep completamente ciego
slep za barve (med) acromatóptico, daltoniano; (pokorščina) ciego, incondicional
ponoči slep hemerálope
slep alarm falsa alarma f
slepo črevo (intestino m) ciego m
slep od rojstva ciego de nacimiento
slepi potnik (fig) polizón m
slep polet (pristanek) vuelo m (aterrizaje m) ciego (ali sin visibilidad)
slepa sreča pura suerte f
slepe miši (igra) gallina f ciega
slepo steklo vidrio m opaco
slepa ulica callejón m sin salida (tudi fig)
slepo zaljubljen ciego de amor
na slepo srečo al azar, a la ventura, a vuelco de dado, a la buena de Dios, a lo que salga, fam al (buen) tuntún
slepo leteti volar a ciegas (ali sin visibilidad)
postati slep cegar, perder la vista, quedar ciego
slepo streljati tirar sin bala, tirar sin ver el blanco
slepo tipkati escribir sin mirar el teclado, escribir al tacto

Sohn, der, (-/e/s, Söhne) sin

sōli-gena -ae, m (sōl in genere = gīgnere) od sončnega boga rojen (zaplojen), sin sončnega boga: Acetes Val. Fl.

son [sʌn] samostalnik
sin
figurativno sin, potomec

son and heir naslednik, najstarejši sin (in dedič)
son-of-a-bitch vulgarno pesjan, lopov
son-in-law zet
Son of God cerkev Jezus, sin božji
the Son cerkev Sin (drugi v sv. trojici)
son of a gun sleng pridanič, ničvrednež; fant(alin)
son of Mars vojščak
sons of men človeški rod
son of the soil poljedelec, kmet; domorodec
son of toil delavec
the sons of Apollo Apolonovi sinovi, pesniki
every mother's son (of us) vsakdo (od nas)
grand son vnuk
step son pastorek

sprevážati conducir; llevar de un lado a otro sin dirección fija; (llevar a) pasear

sprevažati se ir de acá para allá en un vehículo

stálno permanentemente; continuamente; sin cesar, incesantemente ; (vedno) siempre