Franja

in konj.

I.

1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
oče in sin padre e figlio

2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
čast in slava onore e gloria

3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
tisoči in tisoči migliaia e migliaia
spet in spet sempre di nuovo
krog in krog tutt'intorno

4. (za seštevanje) più, e:
ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre

5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te

6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
gospod ta in ta il signor tal dei tali
rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi

7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato

8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noč in dan delati lavorare notte e giorno
pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro

II. (v vezalnem priredju)

1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti

2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia

3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere

4. (za izražanje namena) e:
pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta

5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto

6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla

7. (čeprav, četudi) anche se:
trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo

in y , (pred i in nediftongiranim hi-) e

Španija in Anglija España e Inglaterra
oče in sin padre e hijo
baker in železo cobre y hierro
(v vprašanju) in Italija? ¿y Italia?
brez mene in tebe sin mí ni ti

iz prep.

1. (izraža premikanje navzven) da, di:
stopiti iz hiše uscire di casa
priti iz Nemčije venire dalla Germania

2. (izraža izhodišče, izvor) da, di:
sin iz drugega zakona figlio di secondo letto
iz njegovega govorjenja je dognal resnico dalle sue parole gli riuscì di scoprire la verità

3. (izraža pripadnoat, okolje) di, da:
kava iz Brazilije caffè del Brasile

4. (izraža prehajanje, spreminjanje) da:
prevajati iz italijanščine v slovenščino tradurre dall'italiano in sloveno

5. (s pomožnim glagolom izraža stanje zunaj česa) fuori (di):
obleka je iz mode il vestito è fuori moda
bolnik je iz nevarnosti il malato è fuori pericolo

6. (za izražanje časovnega izhodišča) da, di:
spomini iz mladosti ricordi di gioventù

7. (za izražanje snovi, iz katere je kaj) di:
kipec iz brona statuetta di bronzo
izpit iz matematike esame di matematica

8. (za izražanje nagiba ali vzroka) per:
storiti kaj iz strahu fare qcs. per paura
oditi iz protesta andarsene per protesta

9. (za izražanje odnosa do koga) di:
briti norce iz koga farsi beffe di qcn.

10. (za izražanje načina, kako se kaj dogaja) di, da:
prerokovati iz kart predire il futuro dalle carte
iz dna duše hvaležen grato dal profondo del cuore
iz srca rad di tutto cuore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti iz dneva v dan vivere dall'oggi al domani
biti ves iz sebe od veselja, od strahu essere fuori di sé dalla gioia, dalla paura
biti slabši iz dneva v dan peggiorare di giorno in giorno

izgubljen [ê] (-a, -o) verloren, [verlorengegangen] verloren gegangen; možnosti, dobiček ipd.: entgangen; (ki ga ni mogoče najti) unauffindbar
izgubljeni sin der verlorene Sohn
figurativno biti izgubljen geliefert sein, verloren sein
tehnika odlitek z izgubljenim modelom der Guss mit verlorener Form

izgubljèn (-êna -o) adj.

1. perso, perduto:
izgubljen denar denaro perduto
bibl. izgubljeni raj paradiso perduto
bibl. izgubljeni sin figliol prodigo

2. pren. smarrito, errante, errabondo:
gledati z izgubljenim pogledom guardare con occhi smarriti
PREGOVORI:
kakor dobljeno, tako izgubljeno tanti presi, tanti spesi

izhájati (pro)venir de, descender de; tener (ali traer) su origen (iz de) , derivarse de, proceder de; resultar ; (časopis) publicarse

izhajajoč iz ... partiendo de...
izhajati brez česa pasar(se) sin a/c
dobro izhajati s kom estar en buenas relaciones con alg, entenderse bien con alg
izhaja mesečno se publica mensualmente
izhajati s svojim denarjem saber manejarse (ali arreglarse) con el dinero disponible
če izhajamo iz tega, da ... si partimos del supuesto de que...
zamisel izhaja od njega la idea fue suya, la iniciativa salió de él
iz tega izhaja de ello resulta

izjéma excepción f

brez izjeme sin excepción
z izjavo (od) a excepción (de), excepción hecha (de)
z zelo redkimi izjemami salvo contadísimas excepciones
izjema k pravilu la excepción de la regla
napraviti izjemo hacer una excepción
ni pravila brez izjeme no hay regla sin excepción

izobrázba instrucción f formación f , cultura f

brez izobrazbe iletrado, sin cultura, inculto
osnovna izobrazba instrucción primaria
splošna izobrazba cultura general
nadaljnja izobrazba perfeccionamiento m
poklicna izobrazba formación profesional
stopnja izobrazbe grado m de instrucción (ali de cultura)
dopolniti svojo splošno izobrazbo completar su cultura general

izraelski pridevnik
1. (o državi Izrael in Izraelcih) ▸ izraeliPovezane iztočnice: izraelski šekel

2. v zgodovinskem kontekstu (o staroveškem območju Palestine in Hebrejcih) ▸ izraeliJožef je izhajal iz rodu izraelskega kralja Davida. ▸ József Dávid izraeli király nemzetségéből származott.
David je kmalu po tem slavnem dejanju postal izraelski kralj, ki ga je kasneje nasledil sin Salomon. ▸ Nem sokkal e híres tett után Dávid lett Izrael királya, akit később fia, Salamon követett.Po dvesto letih in mnogih bitkah je Kanaan postal izraelsko kraljestvo pod izraelskim kraljem Davidom. ▸ Kánaán kétszáz év és számos csata után Izraeli Királyság lett Dávid izraeli király uralkodása alatt.

jámstvo garantía f ; fianza f

brez jamstva sin garantía

jêdro (-a) n

1. (notranji del semena) nocciolo; (orehovo) gheriglio; anima

2. (notranji del česa) anima

3. (največji, najpomembnejši del česa, tudi ekst. ) nucleo, nocciolo; nerbo; sostanza; essenza:
jedro prebivalstva so predstavljali obrtniki il nucleo della popolazione era costituito dagli artigiani
ugotoviti jedro problema identificare il nocciolo del problema
oče in sin sta si v jedru enakega značaja padre e figlio hanno in sostanza la stessa indole
jedro vojske il grosso, il forte dell'esercito

4. fiz., kem. nucleo:
atomsko jedro nucleo (dell'atomo)
helijevo, uranovo jedro nucleo di elio, di urano

5. biol. (celično jedro) nucleo

6. teh. (kar se da v formo, da nastane v ulitku votlina) anima

7. do jedra pren. fino in fondo, al fondo; nel midollo, nelle midolla; (fin) nell'intimo:
spoznati koga do jedra conoscere qcn. fin nell'intimo
iti stvarem do jedra andare all'intimo delle cose
do jedra pokvarjen človek uomo depravato fin nel midollo

8. geol. carota, nucleo, testimone:
geol. zemljino jedro nucleo terrestre

9. usnj. groppone

10. pal. nucleo

11. les. durame, cuore del legno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
urb. jedro mesta nucleo, centro storico
meteor. jedro nizkega zračnega pritiska zona di bassa pressione
num. jedro novca metallo prezioso (nella moneta)
zool. kameno jedro strato interno (della conchiglia)
astr. kometno jedro nucleo della cometa
min. kristalizacijsko jedro germe, nucleo, centro di cristalizzazione
elektr. magnetno jedro nucleo magnetico

jélo

brez dela ni jela no hay miel sin hiel; no hay atajo sin trabajo

kákor like, as; (za primernikom) than

kákor da as if, as though
tako... kákor as... as
ne tako... kákor not so... as
ni tako star kákor jaz he is not so old as I
kákor hitro as soon as
kákor običajno as usual
kákor po maslu (figurativno) without a hitch, like clockwork, swimmingly
človek kákor on... a man like him
moj brat, kákor jaz sam... my brother like myself...
kákor ti drago as you like
stori, kákor ti drago! do as you please!
kákor se vzame! that (ali it) depends!
kákor lahkó vidite as you can see
govorim ti kákor prijatelj I speak to you as a friend
tekel je kákor veter he was running like the wind
umrl je, kákor je živel he died as he had lived
ni bogat, kákor ljudje mislijo he is not as rich as people think
vstal je, kákor da bi hotel oditi he got up as if (he wanted) to go
kákor ga imam (zelo) rada, ljubiti ga ne bi mogla nikoli much as I like him, I could never be in love with him
kákor oče, tako sin like father, like son
kákor si boš postiljal tako boš spal you have made your own bed, so lie in it
kákor boste sejali, tako boste želi as you sow, so will you reap ➞ kòt!

kàkor

A) adv. (izraža poljubnost načina) comunque:
beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi la parola è offensiva comunque la giri

B) konj.

I.

1. (izraža primerjave glede enakosti) come:
toplo je kakor poleti fa caldo come d'estate

2. (s primernikom izraža neenakost, različnost) come, di:
sin je večji kakor oče il figlio è più alto del padre
ni tako priden kakor sestra non è così diligente come la sorella

3. (izraža podobnost) come:
ukazuje kakor diktator comanda come un dittatore

4. (izraža dozdevno podobnost) come:
srečala sta se kakor po naključju si incontrarono come per caso

5. drug, drugega kakor (izraža omejenost na navedeno) che, se non:
ne kaže drugega kakor molčati non bisogna far altro che tacere
kdo drug je kriv nesreče kakor ti di chi altri è la colpa della disgrazia se non tua

6. tako ... kakor (za vezanje sorodnih pojavov) (tanto)... quanto; (così)... come; (sia)... che:
film je bil ugodno sprejet tako pri občinstvu kakor pri kritiki il film ha avuto buona accoglienza tanto di critica che di pubblico

II. (v odvisnih stavkih)

1. (v primerjalnih odvisnikih) (così)... come; (tanto)... quanto; (di) come; (di) quanto; come se; che; come:
on dela tako, kakor delajo drugi fa (così) come fanno gli altri
plačal je več, kakor so zahtevali pagò più di quanto gli avessero chiesto
maha z rokami, kakor bi orehe klatil agita le braccia come se abbacchiasse le noci
dela se, kakor da me ne pozna fa finta di non conoscermi
ne kaže drugega, kakor da potrpimo non ci resta altro che pazientare
(za izražanje primerjave sploh) come:
kakor poročajo časopisi, je prišlo do nemirov come riferiscono i giornali, sono scoppiati disordini
(za izražanje odnosa osebka do povedanega) come:
ostani ali pojdi, kakor hočeš resta o va', come vuoi

2. pren. kakor hitro (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
kakor hitro se vrnem, se ti javim non appena torno, mi faccio vivo

3. (v pogojnih odvisnikih) se:
kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe se non chiudi subito il becco, ti sbatto fuori dalla stanza

4. pren. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque, benché:
kakor ga imam rad, njegovih napak ne morem zamolčati per quanto gli voglia bene, non posso sorvolare sui suoi difetti

5. (eliptično za naštevanje zgledov za prej povedano) come:
ptice, kakor orli, jastrebi, sove, so ujede uccelli come le aquile, i nibbi, i gufi, sono predatori

6. (eliptično z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja) dipende, a seconda:
postrežba po lokalih ni najboljša, kakor kje il servizio nei locali non è dei migliori, a seconda

kakrš|en (-na, -no) wie (kakrš oče, tak sin wie der Vater, so der Sohn)
kakršne so okoliščine bei so gestalteten Umständen

kákršen as; like

kákršno delo, takšno plačilo as the work, so the reward
kákršen oče, takšen sin like father, like son
kákršen gospodar, takšen sluga like master, like man
kákršno življenje, takšna smrt as man lives, so he shall die
takšen, kákršen je just as he is

kapitulácija rendición f , capitulación m

brezpogojna kapitulacija capitulación incondicional (ali sin condiciones)

karákter carácter m

brez karakterja sin carácter
človek s karakterjem hombre m de carácter
pomanjkanje karakterja falta f de carácter
poteza v karakterju rasgo m del carácter

klóp -i bench; form; seat; (šolska klóp, -i) form, (posamezna) desk

klóp, -i v cerkvi pew
zatožna klóp, -i dock
klóp, -i z naslanjalom settee; (v čolnu) thwart; (galjotov) bank; (kanoniška) stall
postaviti klóp, -ii to bench
sedeti v prvi (zadnji) šolski klóp, -ii to sit in the front (back) row
sedeti na zatožni klóp, -ii to be in the dock
kazenske klóp, -ii (pri hokeju na ledu) sin bin

kofeín cafeína f

brez kofeina sin cafeína; descafeinado