Franja

plážen plážnat trashy

plážen, plážnat roman trashy novel

po² predlog z mestnikom

1. kje: auf (po morju auf dem Meer, auf dem Wasserweg, po reki auf dem [Fluß] Fluss, po vodi auf dem Wasser)
pisati: po tabli an die Tafel (schreiben)
hoditi: po mestu/ulici durch die Stadt/Straße gehen, in der Stadt/Straße (herumgehen)
po hiši/sobi im Haus/Zimmer herumgehen
teči: po žilah durch die Adern, in den Adern
premetavati se: po postelji im Bett (sich im Bett herumwälzen, herumdrehen)
po časopisih in den Zeitungen

2. ([takoj] za) nach (po Vrhniki nach Vrhnika)

3. kam: auf (po glavi auf den Kopf, po gobcu auf das Maul, po vratih auf/gegen die Tür)
po … (navzdol) … herunter/hinunter (pasti po stopnicah die Treppe hinunter fallen), -ab, abwärts (po dolini talab, talabwärts)
po … (navzgor) … herauf/hinauf, -auf, -aufwärts (po dolini talauf, talaufwärts)

4. kdaj: nach (drugi uri/polnoči/prvem/predstavi nach zwei Uhr, nach Mitternacht, nach dem Ersten, nach der Vorstellung)

5. način: -weise (po žličkah, kapljicah löffelweise, tropfenweise)
hoditi po prstih/petah auf den Fingerspitzen/Fersen gehen
po tihem leise
po malem langsam, löffelweise

6. seči, hlastniti, vprašati, potreba, želja, pohlep …: nach

7.
po predlogi, romanu …: nach (po romanu nach dem/einem Roman)
po rodu, izvoru, poreklu: … nach (po izvoru der Herkunft nach, po rodu der Abstammung nach)
po rojstvu ein gebürtiger/eine gebürtige X
v sorodstvu: po očetu/materi/stari materi … väterlicherseits/mütterlicherseits/großmütterlicherseits …

8. (s posredovanjem) durch (po prijatelju durch einen Freund, po kurirju durch Boten)
po pošti durch die Post, poslati, dostaviti: auf dem Postweg
po moji/tvoji … krivdi durch meine/deine Schuld, durch mein/dein Verschulden

9.
po mojem/njegovem nach mir/ihm
po mojem mnenju meiner Meinung nach

10. pravo (v skladu z) laut, … gemäß (po členu 5 laut Art. 5, gemäß Art. 5)
po zakonu kraft Gesetz

11.
je (že) po kom es ist um (jemanden) geschehen

12.
po milosti božji zgodovina von Gottes Gnaden
| ➞ → ime, pomoč (s pomočjo)

policier, ère [pɔlisje, ɛr] adjectif policijski; masculin, féminin policist, -tka, miličnik

roman masculin, film masculin policier kriminalni roman, film

pondre* [pɔ̃drə] verbe transitif leči jajca, nesti jajca; populaire, péjoratif roditi (otroka); figuré, familier (na)pisati (nalogo, književno delo)

œuf masculin frais pondu sveže jajce (izleženo)
il réussit à pondre un roman tous les ans uspe mu napisati vsako leto en roman

popeljáti (-péljem)

A) perf. ➞ peljati portare, condurre:
sedi, popeljem te do mesta vieni che ti porto in città
roman popelje bralca sredi dogajanja v zadnji vojni il romanzo porta il lettore nel mezzo degli avvenimenti dell'ultima guerra

B) popeljáti se (-péljem se) perf., refl. volare, planare

porno [ó] (-,-) Porno- (roman der Pornoroman, zvežčič das Pornoheft)

požírati to swallow; to gulp; to devour; to consume

požírati kilometre (figurativno) to eat up the miles
naglo, krepko požírati to swig
požírati roman to devour a novel
z očmi požírati to feast one's eyes (kaj on something)
požrla ga je neka zver a wild beast devoured him
tako me grlo boli, da komaj požiram my throat is so sore that I can hardly swallow

precediti glagol
1. (o tekočini) ▸ átszűrČaj nato precedimo in pijemo po požirkih. ▸ A teát ezt követően átszűrjük, és kortyolva isszuk.
Počakali so, da se je tekočina precedila v podstavljeno posodo. ▸ Megvárták, hogy a folyadék átszűrődjön az alá helyezett edénybe.

2. (delati izbor) ▸ megszűr, kiszűr
Če roman vsebinsko nekoliko precedimo, se pokaže, da njegova sporočilnost še zdaleč ni puhla. ▸ Ha a regényt tartalmilag kissé megszűrjük, kiderül, hogy a mondanivalója nagyon is súlyos.
Štirinajst najboljših šol, ki so se precedile skozi regijska sita, predstavi odrsko uprizoritev, seminarsko nalogo in razstavo na razpisano temo. ▸ A régiós szitán kiszűrt tizennégy legjobb iskola egy színpadi előadást, egy szemináriumi dolgozatot és egy kiállítást mutat be a kiírt témára.

predujem samostalnik
1. (vnaprejšnje plačilo) ▸ előlegPlačilni pogoji: 50% predujem, ostalo ob prevzemu sadik. ▸ Fizetési feltételek: 50 százalék előleg, a többi a palánták átvételekor.
Sklenila sta pogodbo, ona pa je dobila predujem za svoj drugi roman. ▸ Megkötötték a szerződést, ő pedig előleget kapott a második regényére.

2. (v sodnih in upravnih postopkih) ▸ előlegUpnik lahko plača predujem za kritje izvršilnih stroškov najkasneje do izdaje sklepa o ustavitvi izvršbe. ▸ A hitelező legkésőbb a végrehajtást felfüggesztő végzés kiadásáig előleget fizethet a végrehajtási költségek fedezésére.

3. pravo (del kupnine) ▸ foglaló
V Ljubljano je prišel le toliko, da je podpisal predpogodbo za nakup drugega stanovanja in izplačal predujem. ▸ Csak azért jött Ljubljanába, hogy aláírja a másik lakás adásvételi előszerződését és kifizesse a foglalót.

prelíti (-líjem) | prelívati (-am)

A) perf., imperf.

1. travasare

2. gastr. cospargere, (ri)coprire, versare sopra; condire:
prelijte torto s čokoladno glazuro ricoprire la torta con la glassa di cioccolato, versarte sopra la torta la glassa di cioccolato
testenine prelijte s paradižnikovo omako condire la pasta con il sugo di pomodoro
preliti cesto z asfaltom asfaltare, coprire di asfalto la strada

3. pren. travasare, trasfondere; rifare, ridurre, tradurre:
preliti čustva v pesmi travasare, trasfondere i propri sentimenti in poesia
preliti roman v film ridurre un romanzo in film
preliti, prelivati v verze versificare, mettere in versi

4. trasferire, trasmettere:
ekon. preliti dohodek v drug sklad trasferire le entrare in un altro fondo

5. (pretopiti, pretapljati) rifondere:
prelivati zvonove v topove rifondere le campane in cannoni

6. (obliti, oblivati) bagnare:
od strahu ga je prelil mrzel pot dalla paura si sentì bagnare da un sudore freddo

7. pren. cogliere, invadere:
prelil ga je strah fu colto dalla paura
prelil ga je občutek sreče lo invase un senso di felicità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za njim ni nihče prelil solze nessuno lo pianse, nessuno versò una lacrima alla sua morte
o tej stvari se je prelilo veliko črnila sulla faccenda furono versati fiumi di inchiostro
preliti veliko tuje in svoje krvi versare molto sangue, straniero e nostro
preliti kri za domovino versare il sangue per la patria
preliti načela v stvarnost tradurre i principi in realtà

B) prelíti se (-líjem se) | prelívati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. traboccare, tracimare

2. pren. migrare:
del prebivalstva se je prelil v industrijske kraje parte della popolazione migrò verso i centri industriali

3. diffondersi

4. passare, farsi:
poletje se preliva v jesen l'estate trapassa all'autunno

5. cambiare, cangiare, avere riflessi, tendere (a)

6. fluttuare, ondeggiare

prva oseba ženski spol erste Person; oblika pripovedi: die Ich-Form
pripovedovalec/pripoved v prvi osebi der Ich-Erzähler/ die Ich-Erzählung
roman v prvi osebi der Ichroman

psiholóški (-a -o) adj.

1. psicologico:
psihološki test test psicologico

2. (duševen) psicologico, psichico:
psihološke zavore blocchi psicologici
psihološka vojna guerra psicologica
psihološki roman romanzo psicologico

puntata³ f

1. zvezek

2. nadaljevanje:
romanzo a puntate roman v nadaljevanjih

purpose¹ [pə́:pəs] samostalnik
namen, cilj, nakana; učinek; vsebina, smisel

to answer (ali serve) the purpose služiti svojemu namenu
for what purpose? čemu?
for the purpose of zaradi
on purpose namenoma
to the purpose stvarno, o pravem času
to little purpose z malo uspeha
to no purpose zaman
a novel with a purpose tendenčni roman
to some purpose s precejšnjim uspehom
of set purpose (zlasti pravno) premišljeno, namerno
to suit one's purpose biti pogodu
to turn s.th. to good purpose dobro kaj uporabiti ali izkoristiti
weak (ali wanting) of purpose neodločen

pustolovsk|i (-a, -o) abenteuerlich; Abenteuer- (roman der Abenteuerroman)

pustolóvski aventureux, d'aventure

pustolovski duh esprit aventureux
pustolovski roman roman d'aventure

pustolóvski (-a -o) adj. avventuroso, avventuriero, romanzesco; d'avventura, d'avventure:
pustolovsko življenje vita avventurosa
pren. pustolovski duh spirito d'avventura; pren. (tak človek) ulisside
lit. pustolovski roman romanzo d'avventure

raide [rɛd] adjectif tog, odrevenel, okorel; napet (tudi figuré); figuré nepopustljiv, neuklonljiv; avtoritativen, trd, oster; trmast, trdovraten; strm; močan; drzen; populaire neverjeten, presenetljiv; argot, militaire bolan; adverbe strmó; brutalno; nenadoma; masculin, argot bankovec za 1000 frankov; žganje

mener raide quelqu'un zdelati, pestiti koga
(se) tenir raide trdovratno se upirati
tomber raide mort, être tué raide zrušiti se mrtev
être, danser sur la corde raide biti v težavnem, nevarnem položaju
(populaire) être raide, étre raide comme un passe-lacet biti brez cvenka, brez denarja
se tenir raide comme un échalas držati se togo, ko kol
corde féminin raide toga vrv
eau-de-vie féminin raide močno žganje
histoire féminin raide presenetljiva zgodba
une scène raide dans le roman drzna, opolzka scena v romanu
sentier raide strma steza
ce sentier grimpe raide ta steza se strmo vzpenja

razras|ti se (-em/-tem se) nach allen Seiten wachsen; figurativno anwachsen (v roman zu einem Roman)

razvojn|i [ó] (-a, -o) entwicklungsmäßig; (genetski) entwicklungsgeschichtlich; Entwicklungs- (center das Entwicklungszentrum, inženir der Entwicklungsingenieur, načrt der Entwicklungsplan, roman der Entwicklungsroman, stadij das Entwicklungsstadium, zakon das Entwicklungsgesetz, doba die Entwicklungszeit, fiziologija die Entwicklungsphysiologie, kriza die Entwicklungskrise, mehanika die Entwicklungsmechanik, motnja die Entwicklungsstörung, možnost die Entwicklungsmöglichkeit, politika die Entwicklungspolitik, psihologija die Entwicklungspsychologie, starost das Entwicklungsalter, stopnja der Entwicklungszustand, die Entwicklungsstufe, der Entwicklungsgrad, delo die Entwicklungsarbeit)