Franja

kitajski jeseter stalna zveza
zoologija Acipenser sinensis (riba) ▸ kínai tok

klovnska ribica stalna zveza
zoologija Amphiprioninae (riba) ▸ bohóchal

konzerviran (-a, -o) konserviert; Dosen-, Büchsen- (riba Dosenfisch, zelenjava das Dosengemüse, meso das Büchsenfleisch, Dosenfleisch, mleko die Dosenmilch)
konzervirana kri medicina die Blutkonserve

konzumn|i (-a, -o) Konsum- (teror der Konsumterror, prisila der Konsumzwang)
konzumna zadruga die Konsumgenossenschaft, das Konsum, die Verbrauchergenossenschaft
konzumno blago das Bedarfsgut, Konsumgut (množično Massenkonsumgut)
konzumno mleko die Trinkmilch
konzumna riba der Speisefisch

kuhan (-a, -o) gekocht; (gotov) gar, gekocht; mehko: [weichgekocht] weich gekocht; trdo: [hartgekocht] hart gekocht; Koch- (riba der Kochfisch, šunka der Kochschinken, klobasa die Kochwurst, meso das Kochfleisch)
kuhan krompir Brühkartoffeln, Salzkartoffeln množina
rdeč kot kuhan rak krebsrot, hochrot, puterrot
figurativno biti ( nekje ) kuhan in pečen ein und aus gehen

lacerta -ae, f (lacertus nadlaket, lacerta torej = „[kača] ki ima nadlakte, tj. noge, nogata [kača], ali morda „cepetajoča, gibčna [kača]“)

1. kuščarica, kuščar, martinček: Sen. ph., Plin., Mart., seu virides rubum dimovere lacertae H., parvāque minor mensura lacerta est O.; preg.: est aliquid … unius sese dominum fecisse lacertae Iuv. zasesti prostorček, ki bi zadoščal že eni kuščarici.

2. navadni šnjur, šura, širun, skuši (= vretenici) podobna morska riba: Ci. ep., Ulp. (Dig.).

lacertus² -ī, m = lacerta -ae, f

1. kuščarica, kuščar, martinček: virides l., squalentia terga lacerti, picti terga (gr. acc.) lacerti V.

2. navadni šnjur, šura, širun, skuši (= vretenici) podobna morska riba: Cels., Col., Plin., Mart., Iuv.; heterogen. pl. n.: veribus in foco lacerta tribuit Acc. ap. Non.

Lamia¹ (lamia) -ae, f (Λαμία, λαμία; prim. gr. λαιμός grlo, goltanec, žrelo, τὰ λάμια prepad, λαμία mitološka pošast, ki naj bi se hranila s človeškim mesom; prim tudi lat. lamium)

1. Lámija, bajeslovno bitje, sprva libijska kraljična, Belova hči in Zevsova ljubica; ker je ljubosumna Hera ugonabljala njene otroke, so bajeslovne dojilje spremenile in razmnožile Lamijo v pošastne spake, s katerimi so strašili otroke, češ da z raznimi slepili vabijo k sebi otroke, zlasti zale mladeniče, ter jim izsesavajo kri in použivajo njih meso; v tem pomenu je Lamija = zlovoljnica, vešča, volkodlačka, jaga baba: neu pransae Lamiae vivum puerum extrahat alvo H., si posthac pessimae illae lamiae noxiis animis armatae venerint Ap., lamiae turres Tert. bajke (pravljice, prazne marnje) dojilj, cubavit Lamia Vulg.

2. lamia
a) = divja afriška zver, šakal: Vulg.
b) riba iz vrste bokoplut, lámija: Plin.

lamyrus (lamirus) -ī, m lámir, nam neznana morska riba: Plin.

lelepris -is, f (gr. tuj.) lelépris, neznana riba: Plin.

leng samostalnik
zoologija Molva molva (riba) ▸ északi menyhal

letéč flying

letéči krožnik flying saucer
letéča trdnjava flying fortress
letéči policijski oddelek flying squad
neznan letéč predmet unidentified flying object (krajšava: UFO)
letéča riba flying fish

licorne [likɔrn] féminin enorog (bajesloven konj z rogom)

licorne de mer narval (riba)

limanda samostalnik
zoologija Limanda limanda (riba) ▸ közönséges lepényhal

lingulāca -ae (lingula)

1. m in f jezičnež, jezičnik, jezikač, jezikalo, blebetač, blebetavec, jezičnica, jezikavka, blebetulja, blebetavka: Pl., Varr. ap. Non.

2. f
a) riba jezičnica = riba podobna jeziku, morda morski list: Varr.
b) bot. neka rastl. z listi v obliki jezika, menda zlatica kalužnica (Ranunculus lingua Linn.): Plin.

linj samostalnik
zoologija Tinca tinca (sladkovodna riba) ▸ compó

líst²

morski líst (riba) plaice; sole

loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku

loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
mon loup moj dragec, ljubček
loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
loup marin morski volk (riba)
entre chien et loup v (večernem) mraku
un froid de loup volčji (pasji) mraz
il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
enrhumé comme un loup biti čisto hripav
saut masculin de loup širok jarek
tête féminin de loup ščet na dolgi palici
avoir une faim de loup biti lačen kot volk
être connu comme le loup blanc biti zelo znan
hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride

lucerna -ae, f (lūcēre)

1. svetilka, svetilnica, oljenka, oljenica: lumen lucernae, lucernam adhibere Ci., unguor olivo, non quo fraudatis immundus Natta lucernis H., ut accessit numerus laternis H. (ob pijanosti, ker vidijo pijani ljudje vse dvojno), vino et lucernis (abl.) H. od nočnih gostij, vigiles ali vivae lucernae H. goreče sveče, rixa ad extremas lucernas Pr. do pozne noči, do trde teme, lucernam accendere Ph., Sen. ph., lucernarum lumina Plin. jamščarice, jamske svetilke, geminae lucernae Iuv., ante lucernas Iuv. ali ante lucernam Vop. pred nočjo, l. lucida Ap.

2. meton. (po)nočno delo: haec ego non credam Venusina digna lucerna Iuv.

3. metaf. „morska svetilka“ (Trigla lucerna Linn.), riba, ki se ob brezvetrnih nočeh sveti: Plin.

lupač samostalnik
zoologija Melanogrammus aeglefinus (morska riba) ▸ foltos tőkehal, tőkehal
Sopomenke: vahnja, navadni lupač