-
splavarjenje samostalnik1. nekdaj (transportna dejavnost) ▸
tutajozás, faúsztatás, úsztatástradicija splavarjenja ▸ tutajozás hagyománya
zgodovina splavarjenja ▸ tutajozás története
splavarjenje po reki ▸ folyón történő faúsztatás
Kot mladenič si je s težkim splavarjenjem po reki Savi do Beograda prislužil svoj prvi zaslužek. ▸ Fiatalemberként az első jövedelmét azzal szerezte, hogy tutajozott a Száva folyón Belgrádig, ami nem volt könnyű munka.
2. (vožnja s splavom) ▸
tutajozásPrijetno splavarjenje po mirni Dravi je kar prehitro minilo. ▸ A kellemes tutajozás a békés Dráván túl gyorsan véget ért.
-
sporèd (-éda) m
1. programma, calendario:
prvi, drugi radijski spored primo, secondo programma (radiofonico)
televizijski spored programma televisivo
biti na sporedu essere in programma, venir trasmesso
šport. spored tekem il calendario degli incontri, delle partite
2. (besedilo nastopa, oddaj) programma; locandina; (gledališki lepak, program glasbene, gledališke, filmske sezone) cartellone:
biti (še) na sporedu tenere il cartellone
-
stabilni bočni položaj stalna zveza
medicina (o prvi pomoči) ▸ stabil oldalfekvés
Če je poškodovani nezavesten, ga damo v stabilni bočni položaj. ▸ Ha a sérült eszméletlen, stabil oldalfekvésbe kell helyezni.
Sopomenke: položaj za nezavestnega
-
stán1 (-ú) m
1. stato (civile):
samski stan stato celibe, nubile
vdovski stan stato vedovile
zakonski stan stato coniugale
2. (družbeni sloj) ceto, condizione; affare:
meščanski stan ceto medio
ljudje nizkega stanu gente di umile condizione
oseba visokega, nizkega stanu persona di alto, di basso rango, di alto, di basso affare
hist., soc. prvi, drugi, tretji stan prelati, nobiltà, borghesia (terzo stato)
soc. četrti stan il quarto stato (proletariato)
-
stolp|ec1 [ô] moški spol (-ca …)
1. v časopisu: die Spalte, die Kolumne
dolg en stolp ali več stolpcev spaltenlang
prvi/začetni stolpec Eingangsspalte
širina stolpca die Spaltenbreite
za stolpec širok spaltenbreit
cele stolpce spaltenlang
v stolpcih kolumnenweise, spaltenweise
2. številk: die Kolonne, Zahlenkolonne
3. v merilnih instrumentih: die Säule (živosrebrni Quecksilbersäule)
-
stotica samostalnik1. (število sto) ▸
száz, százaspospešiti do stotice ▸ százra gyorsít
okrogla stotica ▸ kerek százas
Avtomobil bo do stotice pospešil v 8,9 sekunde. ▸ Az autó 8,9 másodperc alatt gyorsul százig.
Postal je prvi nogometaš, ki je dosegel stotico za eno moštvo. ▸ Ő lett az első labdarúgó, aki száz gólt szerzett egy csapat színeiben.
Tako je oddaja je dosegla okroglo stotico. ▸ Így az adások száma elérte a kerek százat.
2. matematika (desetiška enota) ▸
százas -
strán1 side; (knjige ipd.) page; (bók) flank; (smer) direction
na levi (desni) stráni on the left (right) side
na obeh stráneh on either side
na tej (oni) stráni on this (that) side
na to (ono) strán to this (that) side, hither (thither), here (there)
od vseh stráni from everywhere, from all sides, from all quarters
od stráni (z boka) laterally
z moje stráni for my part, as for me
na eni stráni (figurativno) on the one hand
na drugi stráni on the other hand
na vse stráni in every direction
z vseh stráni on all sides, from all parts
s te (z one) stráni from this (that) side
naslovna strán title page
sprednja strán front, frontispiece
notranja (zunanja) strán inner (outer) side (ali face), the inside (the outside)
prava (neprava, narobe) strán right (wrong) side
prava (neprava) strán kovanca obverse (reverse), pogovorno heads (tails)
dobra (slaba) strán (figurativno) good (bad) point
močna strán (figurativno) strong point, forte
šibka strán (figurativno) weak point, foible, (senčna) drawback
strán neba point of the compass, cardinal point
svetla, sončna the bright, the sunny side (of something)
senčna strán the dark side, (figurativno) drawback, the seamy side
prva (oziroma zadnja) prazna strán flyleaf
južna strán south (ali sunny) side
prisojna strán sunny side
vetrna strán weather side
udarec od stráni side blow
držati se ob stráni (figurativno) to remain neutral, not to take sides, (figurativno) to sit on the fence
stati ob stráni (proč) to stand aloof from
dajati na strán (varčevati) to put by (ali on one side), to save
hodil je ob moji stráni he walked beside me
šel je v to strán he went in that direction
pet stráni manjka v knjigi there are five pages of the book missing
gledati koga po stráni to look at someone askance
napasti s stráni to attack on the flank
stvar ima svoje dobre in svoje slabe stráni the thing has its good as well as its bad aspects
pridobiti koga na svojo strán to win someone over, to bring someone to one's side
pustiti ob stráni to lay aside
preiti na drugo strán to change sides, (k drugi stranki) to go over to the other side
premotriti vprašanje z vseh stráni to view a question from all sides
preskočiti strán (pri branju) to skip a page
prinesti kaj (v časopisu) na prvi stráni ZDA to front-page something
postaviti se na strán koga (opredeliti se za koga) to take someone's side, to side with someone
videti le lepo strán stvari to look on the sunny side of things
na drugi stráni (lista)! (= obrni list!) (see) overleaf!
-
strelec samostalnik1. (kdor strelja z orožjem) ▸
lövész, lövőstrelec s pištolo ▸ pisztolyos lövész
strelec s puško ▸ puskás lövész
strelci z zračnim orožjem ▸ légpuskás lövészek
strelci na glinaste golobe ▸ agyaggalamblövész
V strelskem centru danes nastopajo vsi štirje slovenski strelci. ▸ A céllövőközpontban ma mind a négy szlovén lövő fellép.
Pokol je preživela mlajša ženska, ki se pred strelcem skrila pod odejo in pozneje poklicala policijo. ▸ A mészárlást egy fiatalabb nő élte túl, aki a lövöldöző elől egy takaró alá bújt, majd később hívta a rendőrséget.
2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸
Nyilasstrelec po horoskopu ▸ a horoszkóp szerint Nyilas
rojen v znamenju strelca ▸ Nyilas jegyében született
vezan strelec ▸ kapcsolatban élő Nyilas
samski strelec ▸ egyedülálló Nyilas
Samski strelci utegnejo novo ljubezen srečati na delovnem mestu ali med poslovnimi partnerji. ▸ Az egyedülálló Nyilasok a munkahelyükön vagy az üzleti partnereik között találkozhatnak új szerelmükkel.
Luna v Strelcu ▸ Hold a Nyilasban
Sonce v Strelcu ▸ Nap a Nyilasban
planeti v Strelcu ▸ bolygók a Nyilasban
v znamenju Strelca ▸ Nyilas jegyében
Luna v Strelcu vam daje optimizem in pozitiven odnos do življenja. ▸ A Hold a Nyilasban optimizmussal és pozitív életszemlélettel tölti el.
Pod vplivom planetov v znamenju Strelca postajate precej kritični in nezaupljivi do soljudi. ▸ A Nyilas jegyében álló bolygók hatására meglehetősen kritikussá és bizalmatlanná válik az embertársai iránt.
3. (pri igrah z žogo) ▸
góllövő [pri igrah, ki se igrajo na gol] ▸
pontszerző [pri igrah, ki se igrajo na točke]podati strelcu ▸ góllövőnek passzol, pontszerzőnek passzol
prosti strelec ▸ szabadrúgást lövő
najboljši strelec med branilci ▸ legjobb góllövő a védőjátékosok között
najboljši strelec v ekipi ▸ csapat legjobb góllövője, csapat legjobb pontszerzője
strelec z razdalje ▸ távolból lövő, távolból bedobó
Premagali smo košarkarsko velesilo, ki ima odlične igralce, predvsem natančne strelce z razdalje. ▸ Megvertünk egy kosárlabda-nagyhatalmat, amelynek nagyszerű játékosai, elsősorban pontos bedobói vannak.
vodilni strelec ▸ góllövőlista élmezőnyét vezető, góllövőlista élén álló, góllövő-éllovas
prvi strelec tekme ▸ mérkőzés legjobb góllövője
Pri gostih je bil najučinkovitejši Kubanec Perez, ki je bil s sedmimi goli tudi prvi strelec tekme. ▸ A vendégeknél a kubai Perez volt a legeredményesebb játékos, aki hét góllal a mérkőzés legjobb góllövője lett.
4. zoologija Toxotes jaculatrix (riba) ▸
jávai lövőhal -
šol|a [ó] ženski spol (-e …)
1. die Schule (baletna Ballettschule, celodnevna Ganztagsschule, Tagesschule, dekliška Mädchenschule, delovna Arbeitsschule, deška Knabenschule, dopisna Fernschule, eksperimentalna Versuchsschule, elitna Eliteschule, enotna Einheitsschule, glasbena Musikschule, gospodinjska Haushaltungsschule, gradbena Bauschule, hotelska Hotelfachschule, industrijska Werkschule, izbirna Angebotschule, Wahlschule, jezuitska Jesuitenschule, kmečka gospodinjska Landfrauenschule, latinska Lateinschule, ljudska Volksschule, mala Vorschule, meščanska Bürgerschule, Hauptschule, mornariška Marineschule, nedeljska Sonntagsschule, obratna poklicna Betriebsberufsschule, obrtna Gewerbeschule, obvezna Pflichtschule, osnovna Elementarschule, Volksschule, Grundschule, petdnevna Fünftageschule, pevska Singschule, plesna Tanzschule, podeželska Landschule, poklicna Berufsschule, poljedelska Landbauschule, pomorska Seefahrtschule, pomožna Hilfsschule, posebna Sonderschule, privatna/zasebna Privatschule, rudarska Bergschule, samostanska Klosterschule, Ordensschule, središčna Mittelpunktschule, Zentralschule, strokovna poklicna Berufsfachschule, strokovna Fachschule, strokovna za gozdarstvo Forstfachschule, tehniška Technikerschule, trgovska Handelsschule, verska Bekenntnisschule, Religionsschule, Konfessionsschule, vojaška Heeresschule, Militärschule, vrtnarska Gartenbauschule, waldorfska Waldorfschule, zgledna/vzorna Musterschule, župnijska Pfarrschule, petja Gesangschule, Singschule, risanja Zeichenschule, šivanja Nähschule, za medicinske sestre Schwesternschule, za slabovidne Sehbehindertenschule, Blindenschule, za slušno prizadete Gehörlosenschule, za tolmače Dolmetscherschule, z internatom Internatsschule), die Lehranstalt
… šole Schul-
(konec der [Schulschluß] Schulschluss, obiskovanje der Schulbesuch, oblika die Schulform, vodja der Schulleiter, uprava die Schulverwaltung, urejanje prometa v bližini die Schulwegsicherung, ustanovitelj der Schulträger, vodenje die Schulleitung, začetek der Schulbeginn, Schulanfang, zapustitev der Schulabgang)
dijak/dijakinja šole za … der …-schüler/ die …-schülerin (šole za medicinske sestre Schwesternschülerin, meščanske šole Hauptschüler, Hauptschülerin, osnovne/ljudske šole Volksschüler, Volksschulerin, pomožne šole Hilfsschüler, Sonderschüler, Hilfsschülerin, Sonderschülerin, samostanske šole Klosterschüler, Klosterschülerin)
učitelj pomožne šole der Hilfsschullehrer
učitelj posebne šole der Sonderschullehrer
naveličan šole schulmüde
bolan zaradi šole schulkrank
2.
srednja šola die höhere Schule, Mittelschule (srednja tehnična höhere Berufsfachschule)
visoka šola Hochschule
višja/visoka strokovna šola Fachhochschule
| ➞ → visoka šola
3.
šola v naravi die Schulsportwoche, Schullandwoche
4.
dokončana/zaključena šola der …-[schulabschluß] schulabschluss
(osnovna [Volksschulabschluß] Volksschulabschluss), die Reife, …-reife (meščanska mittlere Reife, strokovna Fachschulreife)
5. stavba: die Schule, das Schulgebäude
6.
radijska šola das Funkkolleg, der Schulfunk
televizijska šola das Telekolleg
šport plezalna šola der Klettergarten
7. (stroka) die Schule
filozofija Frankfurtska šola die Frankfurter Schule
kirenajska šola kyrenäische Schule
mnenje šole die Schulmeinung
8.
figurativno stara šola die alte Schule
dobra šola eine gute Schule, eine Warnung
trda šola eine harte Schule
drago plačati šolo Lehrgeld zahlen müssen
|
iz šole aus der Schule, von der Schule (poznati iz šole von der Schule kennen)
izključiti iz šole von der Schule weisen
priti/prihajati iz šole aus der Schule kommen
vreči iz šole feuern, aus der Schule werfen
vzeti iz šole aus der Schule nehmen/fortnehmen
znanje iz šole Schulkenntnisse množina
iti na drugo šolo die Schule wechseln
prepisati na drugo šolo (ein Kind) ausschulen, umschulen
prehod na drugo šolo der Schulwechsel
pred šolo vor der Schule
strah pred šolo die Schulangst
v šoli in der Schule, schulisch, (interni) innerschulisch
v šolo in die Schule
težave v šoli Schulschwierigkeiten množina
v šoli pridobljeno znanje Schulkenntnisse množina
hoditi v šolo zur Schule gehen, eine Schule besuchen
hoditi v plesno šolo Tanzstunden mitmachen
hoja/pot v šolo der Schulgang
iti v šolo in die Schule gehen
pot v šolo der Schulweg
vpisati v prvi razred šole einschulen
vpisati na drugo šolo umschulen
zrelost za vstop v šolo die Schulreife
zrel za šolo schulfähig, schulreif
atlas za šole der Schulatlas
primeren za šolo schulgerecht
-
šolski dan moški spol der Schultag
prvi šolski dan der erste Schulgang
-
štirje moški spol množina vier (prvi štirje die ersten vier) ➞ → štiri
-
ték1 (-a) m
1. corsa; marcia; andatura, andamento; ekst. carriera; šport. corsa; fondo:
upočasniti tek rallentare la corsa
zasopel od teka trafelato dalla corsa
tek motorja corsa del motore
ukvarjati se s tekom, (redno) teči praticare il jogging
tekmovati v tekih gareggiare nelle corse
tek na 100 metrov corsa dei, sui 100 m
2. v teku in, entro, nel corso di:
v teku enega tedna, enega leta in, entro una settimana, un anno
v teku pogovora nel corso della conversazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tek skozi šibe (vrsta kazenskega teka) passaggio per le bacchette
strojn. prosti tek ruota libera
avt. prosti tek (stroja) marcia in folle
šport. prvi, drugi tek slalomski, veleslalomski tek la prima, la seconda manche dello slalom, dello slalom gigante
maratonski tek maratona
orientacijski tek orienteering
smučarski tek sci di fondo; fondo
štafetni tek staffetta
tek čez drn in strn cross (country)
tek na dolge, srednje proge fondo, mezzofondo
tek z ovirami corsa a ostacoli
-
tekm|a1 [é] ženski spol (-e …) šport das Spiel, das Wettspiel, das Match; (finalna Endspiel, izločitvena Ausscheidungsspiel, kondicijska Aufbauspiel, kvalifikacijska Qualifikationsspiel, mednarodna Länderspiel, nogometna Fußballspiel, odločilna Entscheidungsspiel, otvoritvena Eröffnungsspiel, prva Hinspiel, povratna Rückspiel, prijateljska Freundschaftsspiel, prvenstvena Meisterschaftsspiel, na domačem igrišču Heimspiel, na gostovanju/v gosteh Auswärtsspiel); (boj) der Kampf (ekshibicijska Schaukampf, posameznikov Einzelkampf); (dirka) das Rennen
veslaška tekma das Wettrudern, das Bootsrennen
… tekme Spiel-
(konec das Spielende, minuta die Spielminute, potek der Spielverlauf, prekinitev die Spielunterbrechung, vodstvo Spielleitung)
prve tekme (prvi del tekmovanja) die Hinrunde
povratne tekme die Rückrunde
žvižg za konec tekme der [Schlußpfiff] Schlusspfiff
poročilo o tekmi der Spielbericht
odigrati tekmo ein Spiel liefern
-
tekstopiska samostalnik1. (ženska, ki piše besedila pesmi) ▸
dalszövegírópevka in tekstopiska ▸ énekes és dalszövegíró
iskana tekstopiska ▸ keresett dalszövegíró
izvrstna tekstopiska ▸ kiváló dalszövegíró
Ima veliko koncertov, v prvi vrsti pa ostaja pevka in tekstopiska. ▸ Sok koncertje van, de elsősorban még mindig énekes és dalszövegíró.
2. (ženska, ki piše besedila publikacij) ▸
szövegíróSpet sem začel risati stripe, sodelujem s slovensko tekstopisko. ▸ Ismét elkezdtem képregényeket rajzolni, egy szlovén szövegíróval dolgozom együtt.
Po novem dela v oglaševalski agenciji Pristop kot tekstopiska. ▸ Újabban szövegíróként dolgozom a Pristop reklámügynökségnél.
-
tiskár -ja m., друка́р
-я́ ч. -
tist|i (-a, -o)
1. jener, jene, jenes; derjenige, diejenige, dasjenige
2. (omenjeni, o katerem je govor) der Fragliche, der [Bewußte] Bewusste; der Besagte
3.
tisti poudarjeno, der/die/das poudarjeno (to je tisti možak das ist der Mann)
4. (večni) ewig (tisto tvoje muljenje dein ewiges Maulen)
5.
tisti, ki …
(ima dobiček der Gewinner, ki je ostal der Verbliebene, ki je ostal doma der Zuhausegebliebene, ki kliče der Anrufer, ki meče ven der Rausschmeißer, ki prejema plačo der Gehaltsempfänger, ki preživlja družino der Brotverdiener, ki širi govorice der Gerüchtmacher, ki umre prvi der Erstverstorbene, ki vleče niti der Drahtzieher)
-
udáriti to beat; (ura) to strike; to hit; to knock; (dati klofuto) to slap, to smack, ZDA pogovorno to slug; to smite; (s pestjo) to punch
udáriti ob to strike against, to bump against
nazaj udáriti (puška) to recoil, to kick
rahlo udáriti to tap, to dab
udáriti po obrazu to slap, to box, to cuff
udaril me je v obraz he struck me in the face
udaril sem z nogo ob kamen I hurt my foot by knocking it against a stone
udáriti po prstih to rap
udáriti po mizi to pound the table; (žogo s palico) to bat
on je prvi udaril he was the first to strike
strela je udarila v drevo lightning has struck a tree
ura je ravno udarila dve it has just struck two
kri (voda) je udarila iz... blood (water) gushed out of...
reka je udarila čez bregove the river overflowed its banks
vino mu je udarilo v glavo the wine went to his head, the wine made his head swim
udáriti takt to beat (the) time
udáriti koga s slepoto to smite someone with blindness
toča je udarjala na okenske šipe the hail was rattling on the windowpanes
udáriti komu v hrbet (figurativno) to attack someone in the rear, to stab someone in the back
udáriti z nogo ob tla to stamp one's foot (on the ground)
isti zvok mu je znova udaril v uho the same sound struck his ear again
s pestjo je udaril po mizi he pounded the table
-
umre|ti [é] (-m) umirati sterben; (izgubiti življenje) umkommen, ums Leben kommen; den Tod finden (im Kampf …)
umreti junaške smrti den Heldentod sterben
umreti na grmadi den Flammentod sterben
umreti nasilne smrti eines gewaltsamen Todes sterben
umreti od lakote den Hungertod sterben, verhungern
umreti od pijače sich zu Tode trinken
umreti od žeje verdursten
umreti v boju den Soldatentod sterben
umreti za sterben für, boleznijo: an (einer Krankheit) sterben
tisti, ki umre prvi pravo der Erstverstorbene
ki je mlad umrl [frühverstorben] früh verstorben
narkoman, ki je umrl zaradi prevelike doze mamila der Drogentote
oseba, ki je umrla zaradi sevanja der / die Strahlentote
soba, kjer je nekdo umrl das Sterbezimmer
-
urednik samostalnik (urejevalec besedil) ▸
szerkesztőšportni urednik ▸ sportszerkesztő
časopisni urednik ▸ újságszerkesztő
radijski urednik ▸ rádiós szerkesztő
urednik revije ▸ folyóirat-szerkesztő
urednik časopisa ▸ újságszerkesztő
urednik založbe ▸ kiadó szerkesztője
urednik spletne strani ▸ weblapszerkesztő
urednik oddaje ▸ műsorszerkesztő
namestnik urednika ▸ szerkesztőhelyettes
Potegovanje za televizijske pravice za prenos posameznih športov ali športnih dogodkov je le ena od obveznosti urednika športne redakcije pri nacionalni televiziji. ▸ Az egyéni sportok vagy sportesemények televíziós közvetítési jogainak megszerzése a nemzeti televízió sportszerkesztőjének egyik feladata.
O tem, kaj naj bo objavljeno na prvi strani časopisa, odloča urednik. ▸ A szerkesztő dönt arról, hogy mit közölnek az újság címlapján.
Povezane iztočnice: glavni urednik, kreativni urednik, odgovorni urednik, tehnični urednik -
uspavanka samostalnik1. (pesem) ▸
altatódal, bölcsődalotroška uspavanka ▸ altatódal gyerekeknek
peti uspavanko ▸ altatódalt dúdol
zapeti uspavanko ▸ altatódalt énekel
2. izraža negativen odnos (o športnem dogodku)
približek prevedka ▸
álmosító dologV prvi tretjini smo gledali pravo uspavanko, Kitajci so umirili slovenske hokejiste, naši pa so igrali brez prave agresivnosti in hitrosti. ▸
kontrastivno zanimivo Az első harmadban álmosítóan zajlottak az események, a kínaiak lenyugtatták a szlovén jégkorongosokat, így ezután a játékosaink nem a kellő agresszivitással és lomhán játszottak.