Franja

Zadetki iskanja

  • splavarjenje samostalnik
    1. nekdaj (transportna dejavnost) ▸ tutajozás, faúsztatás, úsztatás
    tradicija splavarjenja ▸ tutajozás hagyománya
    zgodovina splavarjenja ▸ tutajozás története
    splavarjenje po reki ▸ folyón történő faúsztatás
    Kot mladenič si je s težkim splavarjenjem po reki Savi do Beograda prislužil svoj prvi zaslužek. ▸ Fiatalemberként az első jövedelmét azzal szerezte, hogy tutajozott a Száva folyón Belgrádig, ami nem volt könnyű munka.

    2. (vožnja s splavom) ▸ tutajozás
    Prijetno splavarjenje po mirni Dravi je kar prehitro minilo. ▸ A kellemes tutajozás a békés Dráván túl gyorsan véget ért.
  • sporèd (-éda) m

    1. programma, calendario:
    prvi, drugi radijski spored primo, secondo programma (radiofonico)
    televizijski spored programma televisivo
    biti na sporedu essere in programma, venir trasmesso
    šport. spored tekem il calendario degli incontri, delle partite

    2. (besedilo nastopa, oddaj) programma; locandina; (gledališki lepak, program glasbene, gledališke, filmske sezone) cartellone:
    biti (še) na sporedu tenere il cartellone
  • stabilni bočni položaj stalna zveza
    medicina (o prvi pomoči) ▸ stabil oldalfekvés
    Če je poškodovani nezavesten, ga damo v stabilni bočni položaj. ▸ Ha a sérült eszméletlen, stabil oldalfekvésbe kell helyezni.
    Sopomenke: položaj za nezavestnega
  • stán1 (-ú) m

    1. stato (civile):
    samski stan stato celibe, nubile
    vdovski stan stato vedovile
    zakonski stan stato coniugale

    2. (družbeni sloj) ceto, condizione; affare:
    meščanski stan ceto medio
    ljudje nizkega stanu gente di umile condizione
    oseba visokega, nizkega stanu persona di alto, di basso rango, di alto, di basso affare
    hist., soc. prvi, drugi, tretji stan prelati, nobiltà, borghesia (terzo stato)
    soc. četrti stan il quarto stato (proletariato)
  • stolp|ec1 [ô] moški spol (-ca …)

    1. v časopisu: die Spalte, die Kolumne
    dolg en stolp ali več stolpcev spaltenlang
    prvi/začetni stolpec Eingangsspalte
    širina stolpca die Spaltenbreite
    za stolpec širok spaltenbreit
    cele stolpce spaltenlang
    v stolpcih kolumnenweise, spaltenweise

    2. številk: die Kolonne, Zahlenkolonne

    3. v merilnih instrumentih: die Säule (živosrebrni Quecksilbersäule)
  • stotica samostalnik
    1. (število sto) ▸ száz, százas
    pospešiti do stotice ▸ százra gyorsít
    okrogla stotica ▸ kerek százas
    Avtomobil bo do stotice pospešil v 8,9 sekunde. ▸ Az autó 8,9 másodperc alatt gyorsul százig.
    Postal je prvi nogometaš, ki je dosegel stotico za eno moštvo. ▸ Ő lett az első labdarúgó, aki száz gólt szerzett egy csapat színeiben.
    Tako je oddaja je dosegla okroglo stotico. ▸ Így az adások száma elérte a kerek százat.

    2. matematika (desetiška enota) ▸ százas
  • strán1 side; (knjige ipd.) page; (bók) flank; (smer) direction

    na levi (desni) stráni on the left (right) side
    na obeh stráneh on either side
    na tej (oni) stráni on this (that) side
    na to (ono) strán to this (that) side, hither (thither), here (there)
    od vseh stráni from everywhere, from all sides, from all quarters
    od stráni (z boka) laterally
    z moje stráni for my part, as for me
    na eni stráni (figurativno) on the one hand
    na drugi stráni on the other hand
    na vse stráni in every direction
    z vseh stráni on all sides, from all parts
    s te (z one) stráni from this (that) side
    naslovna strán title page
    sprednja strán front, frontispiece
    notranja (zunanja) strán inner (outer) side (ali face), the inside (the outside)
    prava (neprava, narobe) strán right (wrong) side
    prava (neprava) strán kovanca obverse (reverse), pogovorno heads (tails)
    dobra (slaba) strán (figurativno) good (bad) point
    močna strán (figurativno) strong point, forte
    šibka strán (figurativno) weak point, foible, (senčna) drawback
    strán neba point of the compass, cardinal point
    svetla, sončna the bright, the sunny side (of something)
    senčna strán the dark side, (figurativno) drawback, the seamy side
    prva (oziroma zadnja) prazna strán flyleaf
    južna strán south (ali sunny) side
    prisojna strán sunny side
    vetrna strán weather side
    udarec od stráni side blow
    držati se ob stráni (figurativno) to remain neutral, not to take sides, (figurativno) to sit on the fence
    stati ob stráni (proč) to stand aloof from
    dajati na strán (varčevati) to put by (ali on one side), to save
    hodil je ob moji stráni he walked beside me
    šel je v to strán he went in that direction
    pet stráni manjka v knjigi there are five pages of the book missing
    gledati koga po stráni to look at someone askance
    napasti s stráni to attack on the flank
    stvar ima svoje dobre in svoje slabe stráni the thing has its good as well as its bad aspects
    pridobiti koga na svojo strán to win someone over, to bring someone to one's side
    pustiti ob stráni to lay aside
    preiti na drugo strán to change sides, (k drugi stranki) to go over to the other side
    premotriti vprašanje z vseh stráni to view a question from all sides
    preskočiti strán (pri branju) to skip a page
    prinesti kaj (v časopisu) na prvi stráni ZDA to front-page something
    postaviti se na strán koga (opredeliti se za koga) to take someone's side, to side with someone
    videti le lepo strán stvari to look on the sunny side of things
    na drugi stráni (lista)! (= obrni list!) (see) overleaf!
  • strelec samostalnik
    1. (kdor strelja z orožjem) ▸ lövész, lövő
    strelec s pištolo ▸ pisztolyos lövész
    strelec s puško ▸ puskás lövész
    strelci z zračnim orožjem ▸ légpuskás lövészek
    strelci na glinaste golobe ▸ agyaggalamblövész
    V strelskem centru danes nastopajo vsi štirje slovenski strelci. ▸ A céllövőközpontban ma mind a négy szlovén lövő fellép.
    Pokol je preživela mlajša ženska, ki se pred strelcem skrila pod odejo in pozneje poklicala policijo. ▸ A mészárlást egy fiatalabb nő élte túl, aki a lövöldöző elől egy takaró alá bújt, majd később hívta a rendőrséget.

    2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ Nyilas
    strelec po horoskopu ▸ a horoszkóp szerint Nyilas
    rojen v znamenju strelca ▸ Nyilas jegyében született
    vezan strelec ▸ kapcsolatban élő Nyilas
    samski strelec ▸ egyedülálló Nyilas
    Samski strelci utegnejo novo ljubezen srečati na delovnem mestu ali med poslovnimi partnerji. ▸ Az egyedülálló Nyilasok a munkahelyükön vagy az üzleti partnereik között találkozhatnak új szerelmükkel.
    Luna v Strelcu ▸ Hold a Nyilasban
    Sonce v Strelcu ▸ Nap a Nyilasban
    planeti v Strelcu ▸ bolygók a Nyilasban
    v znamenju Strelca ▸ Nyilas jegyében
    Luna v Strelcu vam daje optimizem in pozitiven odnos do življenja. ▸ A Hold a Nyilasban optimizmussal és pozitív életszemlélettel tölti el.
    Pod vplivom planetov v znamenju Strelca postajate precej kritični in nezaupljivi do soljudi. ▸ A Nyilas jegyében álló bolygók hatására meglehetősen kritikussá és bizalmatlanná válik az embertársai iránt.

    3. (pri igrah z žogo) ▸ góllövő [pri igrah, ki se igrajo na gol]pontszerző [pri igrah, ki se igrajo na točke]
    podati strelcu ▸ góllövőnek passzol, pontszerzőnek passzol
    prosti strelec ▸ szabadrúgást lövő
    najboljši strelec med branilci ▸ legjobb góllövő a védőjátékosok között
    najboljši strelec v ekipi ▸ csapat legjobb góllövője, csapat legjobb pontszerzője
    strelec z razdalje ▸ távolból lövő, távolból bedobó
    Premagali smo košarkarsko velesilo, ki ima odlične igralce, predvsem natančne strelce z razdalje. ▸ Megvertünk egy kosárlabda-nagyhatalmat, amelynek nagyszerű játékosai, elsősorban pontos bedobói vannak.
    vodilni strelec ▸ góllövőlista élmezőnyét vezető, góllövőlista élén álló, góllövő-éllovas
    prvi strelec tekme ▸ mérkőzés legjobb góllövője
    Pri gostih je bil najučinkovitejši Kubanec Perez, ki je bil s sedmimi goli tudi prvi strelec tekme. ▸ A vendégeknél a kubai Perez volt a legeredményesebb játékos, aki hét góllal a mérkőzés legjobb góllövője lett.

    4. zoologija Toxotes jaculatrix (riba) ▸ jávai lövőhal
  • šol|a [ó] ženski spol (-e …)

    1. die Schule (baletna Ballettschule, celodnevna Ganztagsschule, Tagesschule, dekliška Mädchenschule, delovna Arbeitsschule, deška Knabenschule, dopisna Fernschule, eksperimentalna Versuchsschule, elitna Eliteschule, enotna Einheitsschule, glasbena Musikschule, gospodinjska Haushaltungsschule, gradbena Bauschule, hotelska Hotelfachschule, industrijska Werkschule, izbirna Angebotschule, Wahlschule, jezuitska Jesuitenschule, kmečka gospodinjska Landfrauenschule, latinska Lateinschule, ljudska Volksschule, mala Vorschule, meščanska Bürgerschule, Hauptschule, mornariška Marineschule, nedeljska Sonntagsschule, obratna poklicna Betriebsberufsschule, obrtna Gewerbeschule, obvezna Pflichtschule, osnovna Elementarschule, Volksschule, Grundschule, petdnevna Fünftageschule, pevska Singschule, plesna Tanzschule, podeželska Landschule, poklicna Berufsschule, poljedelska Landbauschule, pomorska Seefahrtschule, pomožna Hilfsschule, posebna Sonderschule, privatna/zasebna Privatschule, rudarska Bergschule, samostanska Klosterschule, Ordensschule, središčna Mittelpunktschule, Zentralschule, strokovna poklicna Berufsfachschule, strokovna Fachschule, strokovna za gozdarstvo Forstfachschule, tehniška Technikerschule, trgovska Handelsschule, verska Bekenntnisschule, Religionsschule, Konfessionsschule, vojaška Heeresschule, Militärschule, vrtnarska Gartenbauschule, waldorfska Waldorfschule, zgledna/vzorna Musterschule, župnijska Pfarrschule, petja Gesangschule, Singschule, risanja Zeichenschule, šivanja Nähschule, za medicinske sestre Schwesternschule, za slabovidne Sehbehindertenschule, Blindenschule, za slušno prizadete Gehörlosenschule, za tolmače Dolmetscherschule, z internatom Internatsschule), die Lehranstalt
    … šole Schul-
    (konec der [Schulschluß] Schulschluss, obiskovanje der Schulbesuch, oblika die Schulform, vodja der Schulleiter, uprava die Schulverwaltung, urejanje prometa v bližini die Schulwegsicherung, ustanovitelj der Schulträger, vodenje die Schulleitung, začetek der Schulbeginn, Schulanfang, zapustitev der Schulabgang)
    dijak/dijakinja šole za … der …-schüler/ die …-schülerin (šole za medicinske sestre Schwesternschülerin, meščanske šole Hauptschüler, Hauptschülerin, osnovne/ljudske šole Volksschüler, Volksschulerin, pomožne šole Hilfsschüler, Sonderschüler, Hilfsschülerin, Sonderschülerin, samostanske šole Klosterschüler, Klosterschülerin)
    učitelj pomožne šole der Hilfsschullehrer
    učitelj posebne šole der Sonderschullehrer
    naveličan šole schulmüde
    bolan zaradi šole schulkrank

    2.
    srednja šola die höhere Schule, Mittelschule (srednja tehnična höhere Berufsfachschule)
    visoka šola Hochschule
    višja/visoka strokovna šola Fachhochschule
    | ➞ → visoka šola

    3.
    šola v naravi die Schulsportwoche, Schullandwoche

    4.
    dokončana/zaključena šola der …-[schulabschluß] schulabschluss
    (osnovna [Volksschulabschluß] Volksschulabschluss), die Reife, …-reife (meščanska mittlere Reife, strokovna Fachschulreife)

    5. stavba: die Schule, das Schulgebäude

    6.
    radijska šola das Funkkolleg, der Schulfunk
    televizijska šola das Telekolleg
    šport plezalna šola der Klettergarten

    7. (stroka) die Schule
    filozofija Frankfurtska šola die Frankfurter Schule
    kirenajska šola kyrenäische Schule
    mnenje šole die Schulmeinung

    8.
    figurativno stara šola die alte Schule
    dobra šola eine gute Schule, eine Warnung
    trda šola eine harte Schule
    drago plačati šolo Lehrgeld zahlen müssen
    |
    iz šole aus der Schule, von der Schule (poznati iz šole von der Schule kennen)
    izključiti iz šole von der Schule weisen
    priti/prihajati iz šole aus der Schule kommen
    vreči iz šole feuern, aus der Schule werfen
    vzeti iz šole aus der Schule nehmen/fortnehmen
    znanje iz šole Schulkenntnisse množina
    iti na drugo šolo die Schule wechseln
    prepisati na drugo šolo (ein Kind) ausschulen, umschulen
    prehod na drugo šolo der Schulwechsel
    pred šolo vor der Schule
    strah pred šolo die Schulangst
    v šoli in der Schule, schulisch, (interni) innerschulisch
    v šolo in die Schule
    težave v šoli Schulschwierigkeiten množina
    v šoli pridobljeno znanje Schulkenntnisse množina
    hoditi v šolo zur Schule gehen, eine Schule besuchen
    hoditi v plesno šolo Tanzstunden mitmachen
    hoja/pot v šolo der Schulgang
    iti v šolo in die Schule gehen
    pot v šolo der Schulweg
    vpisati v prvi razred šole einschulen
    vpisati na drugo šolo umschulen
    zrelost za vstop v šolo die Schulreife
    zrel za šolo schulfähig, schulreif
    atlas za šole der Schulatlas
    primeren za šolo schulgerecht
  • šolski dan moški spol der Schultag
    prvi šolski dan der erste Schulgang
  • štirje moški spol množina vier (prvi štirje die ersten vier) ➞ → štiri
  • ték1 (-a) m

    1. corsa; marcia; andatura, andamento; ekst. carriera; šport. corsa; fondo:
    upočasniti tek rallentare la corsa
    zasopel od teka trafelato dalla corsa
    tek motorja corsa del motore
    ukvarjati se s tekom, (redno) teči praticare il jogging
    tekmovati v tekih gareggiare nelle corse
    tek na 100 metrov corsa dei, sui 100 m

    2. v teku in, entro, nel corso di:
    v teku enega tedna, enega leta in, entro una settimana, un anno
    v teku pogovora nel corso della conversazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tek skozi šibe (vrsta kazenskega teka) passaggio per le bacchette
    strojn. prosti tek ruota libera
    avt. prosti tek (stroja) marcia in folle
    šport. prvi, drugi tek slalomski, veleslalomski tek la prima, la seconda manche dello slalom, dello slalom gigante
    maratonski tek maratona
    orientacijski tek orienteering
    smučarski tek sci di fondo; fondo
    štafetni tek staffetta
    tek čez drn in strn cross (country)
    tek na dolge, srednje proge fondo, mezzofondo
    tek z ovirami corsa a ostacoli
  • tekm|a1 [é] ženski spol (-e …) šport das Spiel, das Wettspiel, das Match; (finalna Endspiel, izločitvena Ausscheidungsspiel, kondicijska Aufbauspiel, kvalifikacijska Qualifikationsspiel, mednarodna Länderspiel, nogometna Fußballspiel, odločilna Entscheidungsspiel, otvoritvena Eröffnungsspiel, prva Hinspiel, povratna Rückspiel, prijateljska Freundschaftsspiel, prvenstvena Meisterschaftsspiel, na domačem igrišču Heimspiel, na gostovanju/v gosteh Auswärtsspiel); (boj) der Kampf (ekshibicijska Schaukampf, posameznikov Einzelkampf); (dirka) das Rennen
    veslaška tekma das Wettrudern, das Bootsrennen
    … tekme Spiel-
    (konec das Spielende, minuta die Spielminute, potek der Spielverlauf, prekinitev die Spielunterbrechung, vodstvo Spielleitung)
    prve tekme (prvi del tekmovanja) die Hinrunde
    povratne tekme die Rückrunde
    žvižg za konec tekme der [Schlußpfiff] Schlusspfiff
    poročilo o tekmi der Spielbericht
    odigrati tekmo ein Spiel liefern
  • tekstopiska samostalnik
    1. (ženska, ki piše besedila pesmi) ▸ dalszövegíró
    pevka in tekstopiska ▸ énekes és dalszövegíró
    iskana tekstopiska ▸ keresett dalszövegíró
    izvrstna tekstopiska ▸ kiváló dalszövegíró
    Ima veliko koncertov, v prvi vrsti pa ostaja pevka in tekstopiska. ▸ Sok koncertje van, de elsősorban még mindig énekes és dalszövegíró.

    2. (ženska, ki piše besedila publikacij) ▸ szövegíró
    Spet sem začel risati stripe, sodelujem s slovensko tekstopisko. ▸ Ismét elkezdtem képregényeket rajzolni, egy szlovén szövegíróval dolgozom együtt.
    Po novem dela v oglaševalski agenciji Pristop kot tekstopiska. ▸ Újabban szövegíróként dolgozom a Pristop reklámügynökségnél.
  • tiskár -ja m., друка́р -я́ ч.
    • pŕvi tiskár першодрука́р
  • tist|i (-a, -o)

    1. jener, jene, jenes; derjenige, diejenige, dasjenige

    2. (omenjeni, o katerem je govor) der Fragliche, der [Bewußte] Bewusste; der Besagte

    3.
    tisti poudarjeno, der/die/das poudarjeno (to je tisti možak das ist der Mann)

    4. (večni) ewig (tisto tvoje muljenje dein ewiges Maulen)

    5.
    tisti, ki …
    (ima dobiček der Gewinner, ki je ostal der Verbliebene, ki je ostal doma der Zuhausegebliebene, ki kliče der Anrufer, ki meče ven der Rausschmeißer, ki prejema plačo der Gehaltsempfänger, ki preživlja družino der Brotverdiener, ki širi govorice der Gerüchtmacher, ki umre prvi der Erstverstorbene, ki vleče niti der Drahtzieher)
  • udáriti to beat; (ura) to strike; to hit; to knock; (dati klofuto) to slap, to smack, ZDA pogovorno to slug; to smite; (s pestjo) to punch

    udáriti ob to strike against, to bump against
    nazaj udáriti (puška) to recoil, to kick
    rahlo udáriti to tap, to dab
    udáriti po obrazu to slap, to box, to cuff
    udaril me je v obraz he struck me in the face
    udaril sem z nogo ob kamen I hurt my foot by knocking it against a stone
    udáriti po prstih to rap
    udáriti po mizi to pound the table; (žogo s palico) to bat
    on je prvi udaril he was the first to strike
    strela je udarila v drevo lightning has struck a tree
    ura je ravno udarila dve it has just struck two
    kri (voda) je udarila iz... blood (water) gushed out of...
    reka je udarila čez bregove the river overflowed its banks
    vino mu je udarilo v glavo the wine went to his head, the wine made his head swim
    udáriti takt to beat (the) time
    udáriti koga s slepoto to smite someone with blindness
    toča je udarjala na okenske šipe the hail was rattling on the windowpanes
    udáriti komu v hrbet (figurativno) to attack someone in the rear, to stab someone in the back
    udáriti z nogo ob tla to stamp one's foot (on the ground)
    isti zvok mu je znova udaril v uho the same sound struck his ear again
    s pestjo je udaril po mizi he pounded the table
  • umre|ti [é] (-m) umirati sterben; (izgubiti življenje) umkommen, ums Leben kommen; den Tod finden (im Kampf …)
    umreti junaške smrti den Heldentod sterben
    umreti na grmadi den Flammentod sterben
    umreti nasilne smrti eines gewaltsamen Todes sterben
    umreti od lakote den Hungertod sterben, verhungern
    umreti od pijače sich zu Tode trinken
    umreti od žeje verdursten
    umreti v boju den Soldatentod sterben
    umreti za sterben für, boleznijo: an (einer Krankheit) sterben
    tisti, ki umre prvi pravo der Erstverstorbene
    ki je mlad umrl [frühverstorben] früh verstorben
    narkoman, ki je umrl zaradi prevelike doze mamila der Drogentote
    oseba, ki je umrla zaradi sevanja der / die Strahlentote
    soba, kjer je nekdo umrl das Sterbezimmer
  • urednik samostalnik
    (urejevalec besedil) ▸ szerkesztő
    športni urednik ▸ sportszerkesztő
    časopisni urednik ▸ újságszerkesztő
    radijski urednik ▸ rádiós szerkesztő
    urednik revije ▸ folyóirat-szerkesztő
    urednik časopisa ▸ újságszerkesztő
    urednik založbe ▸ kiadó szerkesztője
    urednik spletne strani ▸ weblapszerkesztő
    urednik oddaje ▸ műsorszerkesztő
    namestnik urednika ▸ szerkesztőhelyettes
    Potegovanje za televizijske pravice za prenos posameznih športov ali športnih dogodkov je le ena od obveznosti urednika športne redakcije pri nacionalni televiziji. ▸ Az egyéni sportok vagy sportesemények televíziós közvetítési jogainak megszerzése a nemzeti televízió sportszerkesztőjének egyik feladata.
    O tem, kaj naj bo objavljeno na prvi strani časopisa, odloča urednik. ▸ A szerkesztő dönt arról, hogy mit közölnek az újság címlapján.
    Povezane iztočnice: glavni urednik, kreativni urednik, odgovorni urednik, tehnični urednik
  • uspavanka samostalnik
    1. (pesem) ▸ altatódal, bölcsődal
    otroška uspavanka ▸ altatódal gyerekeknek
    peti uspavanko ▸ altatódalt dúdol
    zapeti uspavanko ▸ altatódalt énekel

    2. izraža negativen odnos (o športnem dogodku) približek prevedkaálmosító dolog
    V prvi tretjini smo gledali pravo uspavanko, Kitajci so umirili slovenske hokejiste, naši pa so igrali brez prave agresivnosti in hitrosti.kontrastivno zanimivo Az első harmadban álmosítóan zajlottak az események, a kínaiak lenyugtatták a szlovén jégkorongosokat, így ezután a játékosaink nem a kellő agresszivitással és lomhán játszottak.