Franja

Zadetki iskanja

  • dispense [dispɑ̃s] féminin oprostitev, izpregled, izvzetje; dispenza

    demander, obtenir, accorder une dispense prositi za, dobiti, dati dispenzo, oprostitev; spregled
    dispense d'âge izpregled starosti
    dispense d'examen, d'impôts, du service militaire oprostitev izpita, davkov, vojaške službe
  • dopúst leave; holiday; vacation; vojska furlough, leave of absence

    na dopústu on leave, on furlough, on (a) holiday
    bolezenski dopúst sick leave
    letni dopúst annual holiday
    enotedenski dopúst a week's holiday
    plačan dopúst holidays pl with pay, leave with pay
    pogojni dopúst (kaznjenca) ticket of leave
    prošnja za dopúst request (ali application) for leave
    podaljšanje dopústa extension of leave
    prekoračenje dopústa absence without leave (krajšava: AWOL)
    biti na dopústu to be on leave
    dati dopúst vojska to grant leave, ZDA to furlough
    imeti en dan dopústa to have a day off
    koliko dopústa imaš? how much leave have you got?
    letos nisem imel dopústa I have had no holiday this year
    odobriti dopúst vojska to grant leave (ali furlough) (to)
    iti na dopúst to go on leave (ali on holiday)
    prekoračiti dopúst to overstay one's leave
    prositi za dopúst to ask for leave
    dopúst si vzeti to take a holiday
  • dopúst congé moški spol , vacances ženski spol množine, (vojaško) permission ženski spol, familiarno perme ženski spol

    bolezenski, bolniški dopust congé de maladie
    imeti dopust, biti na dopustu avoir congé, être en congé (ali en vacances, en permission)
    prositi za dopust demander un congé (ali une permission)
    brezplačni dopust congé non payé
    letni dopust congé annuel
  • dopúst licencia f ; permiso m ; (počitnice) vacaciones f pl

    bolniški (študijski) dopust licencia f por enfermedad (de estudios)
    dvodnevni vojaški dopust permiso m de dos días
    plačan dopust vacaciones f pl pagadas, licencia f pagada
    letni dopust licencia anual
    podaljšanje dopusta prórroga f de licencia
    prekoračenje dopusta ausencia f sin permiso
    prošnja za dopust petición f de licencia
    biti na dopustu estar de vacaciones
    biti na vojaškem dopustu estar con permiso (ali licencia)
    iti na dopust ir de vacaciones, tomar sus vacaciones
    iti na vojaški dopust ir de permiso
    dati dopust dar (ali conceder) permiso (ali licencia)
    prositi za dopust pedir (ali solicitar) permiso (ali licencia)
  • dovoljenj|e [ê] srednji spol (-a …) die Erlaubnis; pridobljeno od uradov, oblasti: die Genehmigung, die Bewilligung; za objavo ipd.: die Freigabe, papir: der Freigabeschein; za opravljanje dejavnosti: die Konzession, die Zulassung, der Schein; -erlaubnis, -genehmigung, -bewilligung, -zulassung, -schein (za bivanje Aufenthaltsgenehmigung, za delo Arbeitsgenehmigung, za izhod Ausgeherlaubnis, za izbris Löschungsbewilligung, za izselitev Auswanderungserlaubnis, Ausreiseerlaubnis, za krčenje gozda Rodungsbewilligung, za obisk Besuchserlaubnis, Sprecherlaubnis, za parjenje Deckerlaubnis, za ponatis Nachdruckerlaubnis, za poroko Heiratserlaubnis, za priselitev Einwanderungserlaubnis, Zuzugsgenehmigung, za pristanek Landeerlaubnis, za sečnjo Fällungsbewilligunng, za start Startgenehmigung, Starterlaubnis za tisk Druckgenehmigung, Druckbewilligung, za točenje pijač Schankerlaubnis, za vknjižbo Eintragungsbewilligung, gradbeno Bauerlaubnis, Baugenehmigung, izvozno Ausfuhrgenehmigung, Exportgenehmigung, Ausfuhrbewilligung, pilotsko Flugschein, Pilotenschein, Luftfahrerschein, posebno Sondergenehmigung, Sondererlaubnis, prometno Kraftfahrzeugschein, Zulassungsschein, Zulassungsbrief, tiskovno Druckerlaubnis, tranzitno Durchfuhrerlaubnis, uvozno Einfuhrgenehmigung, Importerlaubnis, Importgenehmigung, vstopno Einreisegenehmigung)
    vozniško dovoljenje Führerschein, Fahrerlaubnis, Fahrausweis, Führerausweis
    dovoljenje za krošnjarjenje zgodovina das Hausierpatent
    lovno dovoljenje der Jagdschein, der Jagdpaß, die Jagderlaubnis
    obrtno dovoljenje die Gewerbeerlaubnis, die Gewerbezulassung, der Gewerbeschein, die Gewerbeberechtigung
    dovoljenje za poučevanje die Lehrberechtigung
    odločba o izdaji dovoljenja der Genehmigungsbescheid
    izdati dovoljenje eine Genehmigung erteilen
    prošnja za dovoljenje der Bewilligungsantrag
    prositi za izdajo dovoljenja einen … -antrag stellen (za gradbeno dovoljenje einen Bauantrag stellen)
    prošnja za izdajo dovoljenja za der -antrag (za gradnjo Bauantrag, za sečnjo : Fällungsantrag)
    za X je potrebno dovoljenje X ist bewilligungspflichtig/zulassungspflichtig
    brez dovoljenja nekam vstopiti ipd.: unbefugt
    obveznost pridobitve dovoljenja die Genehmigungspflicht
    odvzem vozniškega dovoljenja der Führerscheinentzug, začasni: die Führerscheinsicherstellung
    postopek za izdajo dovoljenja das Genehmigungsverfahren
    šport dati dovoljenje za štart den Start freigeben
  • dovoljênje permission; leave; (pismeno) licence, permit

    z Vašim dovoljênjem by your leave (ali permission), with your leave
    lovsko dovoljênje game licence, hunting licence, shooting licence
    ribiško dovoljênje fishing permit
    vozniško (šofersko) dovoljênje driving licence
    dovoljênje za nošnjo orožja (orožni list) gun licence
    dovoljênje za točenje alkoholnih pijač čez cesto (v lokalu) off licence (on licence)
    prositi koga za dovoljênje to ask someone for permission, to ask someone's permission
    dobiti dovoljênje (licenco) to take out a licence
    dati dovoljênje to license
    imetnik dovoljênja (licence) licensee
  • dovoljênje permission ženski spol , autorisation ženski spol , consentement moški spol ; permis moški spol

    dati dovoljenje donner (ali accorder, concéder) une autorisation
    prositi za dovoljenje demander la permission (ali l'autorisation)
    vozniško dovoljenje permis moški spol de conduire
    avtomobilsko vozno, prometno dovoljenje carte ženski spol grise
    z dovoljenjem avec votre permission, sauf votre respect
    dovoljenje za bivanje permis moški spol de séjour
    gradbeno dovoljenje permis moški spol (ali autorisation ženski spol) de construire (ali de bâtir)
    izvozno, uvozno dovoljenje permis moški spol (ali autorisation ženski spol, licence ženski spol) d'exportation, d'importation
    lovno dovoljenje permis moški spol de chasse
    vstopno dovoljenje permis moški spol (ali autorisation ženski spol) d'entrée
  • dovoljênje permiso m ; licencia f

    z dovoljenjem! ¡con permiso!
    z Vašim dovoljenjem con su permiso
    brez dovoljenja sin permiso
    dovoljenje za bivanje permiso m de residencia
    dovoljenje za lov (ribolov) licencia f de caza (de pesca)
    vozniško (šofersko) dovoljenje licencia f de conducción (de autos), carnet m de conductor
    gradbeno dovoljenje licencia f de construcción
    izvozno (uvozno) dovoljenje permiso m de exportación (de importación)
    dati dovoljenje dar (ali conceder) permiso (ali licencia)
    prositi za dovoljenje (koga za kaj) pedir permiso (a alg para a/c), solicitar licencia
  • earnest1 [ə́:nist] pridevnik (earnestly prislov)
    resen, tehten; prepričan, iskren

    to be earnest with s.o. goreče koga prositi
  • einkommen* dotekati; einkommen um etwas prositi za, zaprositi za; Sport prispeti na cilj; (einfallen) priti na misel
  • engager [ɑ̃gaže] verbe transitif angažirati, najeti; vezati; zastaviti, investirati, naložiti; začeti; spodbuditi, pregovoriti

    s'engager obvezati se; prostovoljno stopiti v vojsko; vstopiti v službo (chez pri); zaplesti se, spustiti se (dans v); začeti se (boj); zavzeti stališče do političnih ali socialnih vprašanj
    engager des capitaux dans une entreprise investirati kapital v podjetje
    engager son cœur zaljubiti se
    engager le combat spustiti se v boj
    engager une conversation začeti pogovor
    engager pour une danse prositi za ples
    engager un domestique najeti posla
    s'engager dans une affaire zaplesti se v afero
    s'engager par caution prevzeti jamstvo
    s'engager dans de longues discussions spustiti se v dolge diskusije
    s'engager à obvezati se za
    s'engager pour quelqu'un jamčiti za koga
    engager des négociations začeti pogajanja
    engager sa parole dati svojo besedo
    engager quelqu'un dans son parti koga na svojo stran, za svoj
  • ensanchar povečati, razširiti, raztegniti

    ensanchar el corazón olajšati si srce
    ensancharse raztegniti se; dati se prositi
  • excĭdō1 -ere -cĭdī (—) (ex in cadere)

    I.

    1. ven pasti (padati), iz česa pasti (padati), izpasti (izpadati), na tla pasti = zgruditi se: litteras excidisse in via Ci., quotiens (ista sica) excidit casu aliquo Ci., nullo cogente sagitta excidit V., excidit illa metu (omedlela od strahu) O., primo miser excidit aevo Pr., volvae excidunt Plin. izstopajo; z dat. personae: num qui nummi exciderunt … tibi? Pl., si qui nummi isti exciderant Ci., illi … dentes exciderunt Pl., Canidiae dentes excidere videres H., incautis pastoribus excidit ignis V., excidit tabella mihi O. Od kod? z abl.: excidere puppi V., lacertis H., excidit arce deus O., excidere equis Sen. tr.; s praep.: omnes illi nefarii gladii de manibus … exciderunt Ci., sol excidisse mihi e mundo videtur Ci. ep., sagittae excidunt e corpore Ci., a digitis excidit ansa meis O. Kam?: excidēre (sc. e navi) etiam saevientes quidam (elephanti) in flumen L., excidere inter manus Pr., excidat ante pedes lingua resecta tuos O., sagitta excidit in pedem Plin.

    2. occ. vox horrenda per auras excidit V. je padel = je zadonel, quod primum sorte nomen excidit L. je prišlo iz žrebovnice, tako tudi: ut cuiusque sors exciderat L.

    — II. pren.

    1. uiti (iz ust), zdrkniti (z jezika), izmuzniti se: verbum ecquod umquam ex ore huius excidit, in quo quisquam posset offendi? Ci., quod verbum tibi non excidit … fortuito Ci., in libello, qui me imprudente et invito excidit Ci., tantumque (žaljive opombe) nefas patrio excidit ore? V., quod … excidit ore pio, coniunx, scelus? O., ne quis mihi putet temere excidisse Q.; pesn. (o osebi): (Proteus) vinclis excidet V. se bo izmuznil iz …

    2. preiti, miniti, (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se, pogubiti se: nunc nobis omnia haec exciderunt Pl., neque verendum est, ne quid excidat Ci., vultus, oratio, mens denique excidit Ci., luctus, spes excidit O., nec vera virtus, cum semel excidit, curat reponi deterioribus H., non ingenio quaesitum nomen ab aevo excidet Pr., excidere sibi Sen. rh. nehati biti sam pri sebi, ne zavedati se; brahilogija: in vitium libertas excidit H. se je sprevrgla; occ. uiti, pasti iz glave: necdum causae irarum exciderant animo V. niso bili pozabljeni, exciderat pacis mentio ex omnium animis L., Carthaginem et Hannibalem excidisse de memoria L., exciderant animo foedera lecta tuo O., excidere haec credam pectore posse tuo O.; abs.: mihi ista exciderant Ci. tisto sem bil pozabil, excidit mihi nomen tuum O. tvoje ime sem pozabil, exciderant surdo tot mea vota Iovi Pr., paene excidit mihi Q. skoraj bi bil pozabil, Xenophon non excidit mihi Q.; z inf. ali ACI: si calore dicendi vitare id excidisset Q., non excidit mihi scripsisse me in libro priore Q. nisem pozabil, excidit vobis … Democritum invenisse, quemadmodum … Sen. ph.; s konsekutivnim stavkom: excidit, ut peterem iuvenes quoque … annos O. pozabil sem prositi … ; redko pren. (o osebi sami) = pozabivši, pozabljajoči: palam moneri excidentis est Q., etiam excidentes unius admonitionis verbi in memoriam reponuntur Q.

    3. (po gr. ἐκπίπτειν ἔκ τινος) kaj izgubiti, biti ob kaj: ex hac familia me plane excidisse intellego Pl., herus uxore excidit Ter., excidere de regno L. epit., iterum (se) excidisse regno Cu., excidere genere Q.; pesn.: quem (currum) si non tenuit, magnis tamen excidit ausis O. je bilo vendar veliko dejanje, pri katerem se je ponesrečil; occ. jur.: excidere formulā pravdo izgubiti: Sen. ph., Suet.

    5. excidere ab aliquo od koga odpasti = ne ujemati (strinjati) se z njim: ego ab Archilocho excido Luc. ap. Non.
  • extremar gnati v skrajnost

    extremar su bondad predaleč iti s svojo dobroto
    extremar las medidas predaleč stvar gnati
    extremar los precios pognati cene kvišku
    extremar sus súplicas nujno prositi, rotiti
    extremarse en hacer a. truditi se, prizadevati si
  • feu [fö] masculin ogenj, plamen, žar; požar; vročina; ognjišče, kamin; figuré hiša, dom, družina; (signalna) luč; figuré strast, navdušenost; bujna domišljija, navdih; vnetost, gorečnost; silovitost; poétique ljubezen; juridique smrt v ognju; militaire ogenj, streljanje; médecine vnetje

    feu arrière, rouge zadnja, rdeča luč, mačje oko (avto)
    feu d'artifice umetni ogenj
    feu de Bengale bengalični ogenj
    feu de la colère silna jeza
    feu de camp taborni ogenj
    feux pluriel croisés navzkrižni ogenj
    feux pluriel du diamant sijaj diamanta
    feux pluriel de l'été poletna vročina
    feu d'enfer (figuré) peklenski ogenj
    feu de l'ennemi sovražnikov ogenj, streljanje
    feu continu, feu roulant (militaire) nepretrgan ogenj
    feu nourri gost, močan ogenj
    feu follet plamenčki, ki nastajajo, kjer se razkrajajo organske snovi (na močvirjih, pokopališčih)
    feu de forêt gozdni požar
    feu grégeois grški ogenj
    feu de joie kres
    les feux de joie de la Saint-Jean šentjanžev kres
    feu de mine požar v rudniku
    feu de paille kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajna gorečnost, navdušenje, zagledanost
    feu de position luč, ki jo mora imeti prižgano stoječa ladja ali stoječe vozilo
    feu des projecteurs, de la rampe žarometna luč, théâtre predodrske luči
    feu du rasoir vneta koža po britju
    feu rouge, jaune, vert rdeča, rumena, zelena luč (semaforske luči)
    feu Saint-Elme Elijev ogenj
    feu stop, d'arrêt luč za ustavljanje, za zaviranje
    à petit, grand feu na majhnem, velikem ognju
    à l'épreuve du feu varen pred ognjem
    en feu v ognju, vroč, razgret, vnet, pekoč
    feu! ogenj! (ukaz za streljanje)
    au feu! gori!
    arme féminin à feu strelno orožje
    auteur masculin plein de feu pisatelj z bujno domišljijo
    baptême masculin du feu ognjeni krst
    bouche féminin à feu top, kanon, možnar
    coup masculin de feu strel
    épreuve féminin du feu ognjena preizkušnja
    école féminin à feu topniške strelske vaje (s pravimi naboji)
    aller au feu iti v boj
    allumer un, faire du feu prižgati, narediti ogenj
    avoir du feu dans les veines biti živahnega temperamenta
    avez-vous du feu sur vous? imate malo ognja? (za prižig cigarete)
    avoir le feu au derrière zelo hitro iti
    n'avoir ni feu ni lieu ne imeti stalnega bivališča
    avoir la bouche en feu imeti vneta usta
    cesser le feu (militaire) ustaviti ogenj
    craindre quelqu'un comme le feu bati se koga ko vraga
    cuire un rôti à feu doux, à feu vif peči pečenko na milem, močnem ognju
    condamner au feu obsoditi na smrt v ognju
    demander, donner, offrir du feu prositi, dati, ponuditi ogenj
    donner le feu vert à quelqu'un (figuré) dovoliti komu, da kaj napravi
    éteindre, noyer un feu pogasiti ogenj
    être dans son coup de feu tičati sredi dela
    être en feu biti v ognju (tudi figuré); goreti
    être tout feu, tout flamme (po)kazati veliko navdušenje
    être pris entre deux feux (figuré) biti med dvema ognjema, biti v škripcih
    être sans feu ni lieu biti brez doma
    faire feu, faire feu sur iskre kresati, streljati na
    faire long feu (figuré) nobenega učinka ne imeti, ponesrečiti se
    ne pas faire long feu ne trajati dolgo
    faire feu des quatre fers uporabiti vsa možna sredstva, na vse kriplje si prizadevati
    faire la part du feu prepustiti ognju, kar se ne da rešiti, žrtvovati se
    jeter au feu zagnati, vreči v ogenj
    se jeter au feu pour quelqu'un iti v ogenj za koga
    jeter feu et flamme (figuré) peniti se od jeze
    jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
    jouer avec le feu (figuré) igrati se z ognjem
    mettre le feu à quelque chose, mettre quelque chose en feu podtakniti čemu ogenj, zažgati kaj
    mettre à feu et à sang opustošiti, razdejati (z ognjem in mečem)
    faire mourir quelqu'un à petit feu (figuré) dolgo koga mučiti, namenoma ga pustiti v mučni negotovosti
    ouvrir le feu odpreti ogenj, začeti streljati
    prendre feu vneti se (tudi figuré), vžgati se; razjeziti se, vzkipeti
    prendre feu et flamme pour quelque chose vneti se za kaj, biti takoj vnet, navdušen za kaj
    prendre entre deux feux vzeti v navzkrižni ogenj
    souffler sur le feu (figuré) podpihovati ogenj, strasti
    n'y voir que du feu biti zaslepljen, figuré ničesar ne videti, ničesar ne razumeti
    c'est le feu et l'eau to je kot ogenj in voda
    le feu lui monte au visage rdečica mu plane v obraz
    il n'y a pas de fumée sans feu (proverbe) kjer je dim, je tudi ogenj
  • fuego moški spol ogenj, ognjišče, kamin, umetni ogenj, požar; blisk, strela; vročinski izpuščaj; pomorstvo signalni ogenj; vročina, strast

    (voj) fuego de ametralladoras strojnični ogenj
    fuego convergente koncentričen ogenj
    fuego cruzado križni ogenj
    fuego fatuo vešča
    (voj) fuego graneado hitri ogenj
    fuego del hígado (med) pege
    fuego de metralla kartečni ogenj
    fuego nutrido neprenehen ogenj
    fuego de Santelmo Elmov ogenj
    arma de fuego strelno orožje
    piedra de fuego kresilni kamen
    toque de fuego plat zvona
    apagar el fuego con aceite ogenj z oljem gasiti
    atizar el fuego netiti (podpihovati) ogenj
    dar fuego streljati, ustreliti, sprožiti
    déme V. fuego smem prositi za ogenj?
    echar fuego por los ojos takoj ves vnet biti za, vneti se za
    echar fuego, estar hecho un fuego ves razgret biti
    echar leña al fuego olja ognju prilivati
    gritar al fuego vpiti »gori!«
    hacer fuego streljati
    huir del fuego y dar en las brasas z dežja pod kap priti
    jugar con fuego igrati se z ognjem
    metería las manos en el fuego por ella v ogenj bi šel za njo
    pegar fuego a una casa zažgati hišo
    romper el fuego (voj) ogenj začeti; odločiti se
    tocar a fuego biti plat zvona
    a fuego s pomočjo ognja, z ognjem
    a fuego lento (manso) na majhnem ognju; v popolni tišini
    a sangre y fuego, a fuego y hierro z ognjem in mečem
    a prueba de fuego nezgorljiv
    en el fuego de la disputa v vročem boju, v razvnetosti
    ¡fuego! gromska strela!
    ¡alto el fuego! (voj) ustavi ogenj!
    fuegos artificiales umetni ogenj
  • genou [žnu] masculin koleno; botanique koleno, vozel, grča; populaire plešasta glava, pleša

    à genoux klečeč, klečé
    sur les genoux (familier) do smrti utrujen
    sur les genoux de quelqu'un komu v naročju
    inflexion féminin des genoux (sport) počep
    être aux genoux klečati
    être aux genoux de quelqu'un (figuré) biti na kolenih pred kom
    embrasser les genoux de quelqu'un (figuré) koga na kolenih prositi
    fléchir les genoux upogniti kolena
    fléchir, plier le genou devant quelqu'un (figuré) ponižati se pred kom
    mettre le genou à, en terre poklekniti na zemljo
    se mettre à genoux poklekniti
    (faire) mettre à genoux na kolena spraviti
    c'est à se mettre à genoux (figuré) to je čudovito
  • Gnade, die, (-, -n) milost; um Gnade bitten prositi za milost; auf Gnade und/oder Ungnade na milost in nemilost; vor jemandes Augen keine Gnade finden ne najti milosti v (njegovih/njenih itd.) očeh
  • gourd, e [gur, d] adjectif odrevenel, trd, premrl (od mraza); agronomie nabrekel, napet (žito)

    avoir les doigts, les membres gourds imeti od mraza premrle prste, ude
    n'avoir pas les bras gourds ne se obotavljati, biti uren in spreten
    n'avoir pas les mains gourdes (figuré) ne se pustiti dolgo prositi, vedno takoj prijeti, seči po, lotiti se
  • gozd [ó/ò] moški spol (-a; -ovi) der Wald (tudi rastlinstvo, botanika, gozdarstvo); gozdarstvo oskrbovan: der Forst; die Waldung; (hosta) das Holz; -wald ( rastlinstvo, botanikamočvirski Bruchwald, monsunski Monsunwald, tropski deževni Regenwald, tropski gorski Nebelwald, tropski sušni Trockenwald; geografija po vrsti, izkoriščanju: galerijski Galeriewald, nizki Niederwald, pašni Hütewald, produktiven Nutzwald, prebiralni Femelwald, trajni Dauerwald, varovalni Bannwald, visoki Hochwald, zaščitni Schutzwald; po drevju: iglasti Nadelwald, listnati Laubwald, mešani Mischwald, borov Föhrenwald, Kiefernwald, bukov Buchenwald, hrastov Eichenwald, smrekov Tannenwald, Fichtenwald)
    bog gozda der Waldgott
    izraba/izkoriščanje gozda die Waldnutzung, Forst(be)nutzung
    rob gozda der Waldrand
    krčenje gozda die Rodung, zgodovina die Neulandgewinnung
    dovoljenje za krčenje gozda die Rodungsbewilligung
    prositi za dovoljenje za krčenje gozda einen Rodungsantrag stellen
    brez gozda unbewaldet, če je bil gozd posekan: entwaldet
    z malo gozda pokrajina: holzarm, waldarm
    porasel z gozdom bewaldet
    gospodariti z gozdom gozdarstvo beforsten
    gojitev gozdov der Waldbau
    odmiranje gozdov das Waldsterben
    škoda v gozdu/kršitev predpisov o varstvu polj in gozdov die Forstfrevel, der Frevel
    varstvo gozdov der Forstschutz
    gozdovi množina površine: das Waldland
    gospodarjenje z gozdovi die Forstwirtschaft
    zakon o gozdovih das Forstgesetz
    proti gozdu waldwärts
    v gozdu im Wald
    v gozd in den Wald (hinein)
    iz gozda aus dem Wald
    po gozdu durch den Wald, im Wald
    sprehod po gozdu der Waldspaziergang
    kot v gozd, tako iz gozda wie man in den Wald hineinruft, so schallt es heraus
    od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor (lauter) Bäumen nicht
    ti o volku, volk iz gozda wird der Wolf genannt, kommt er gerannt