Franja

gener -erī, m (prim. gr. γαμέω oženim se, γαμβρός (iz *γαμ-ρος) zet, lat. gener; naslanja se na genus, gens, genitor, gignere ...)

1. zet = hčerin mož: ICTI. idr. Piso ille, gener meus, ... a propinquo suo socerum suum flagitabat CI., cum soceris generi non lavantur CI., nubit genero socrus CI., Cingetorigem ... generum suum, ... hostem iudicat C.; kolekt.: generi cruorem cum soceri sanguine permiscuit ensis O.; occ. bodoči zet = hčerin zaročenec, hčerin ženin: (Coroebus) Cassandrae incensus amore, ... gener auxilium Priamo ... ferebat V., Lycambae spretus infido gener H.; šalj. = hčerin ljubimec: Villius in Fausta Sullae gener H. (Vilij je bil Milonov prijatelj in ljubimec njegove soproge Favste, Sulove hčere).

2. (nam. progener) mož vnukinje ali pravnukinje: ICTI., qui collegam et generum adsciverat T., tuum, Caesar, generum ... colebamus T.

3. (redko) svak = sestrin soprog: Mardonius, regis (Xerxis) gener N., Pygmalion ... avunculum suum eundemque generum ... occidit IUST. – Soobl. gener -eris, m; od tod dat. pl. generibus: ACC. AP. NON.

glasb|a ženski spol (-e …) die Musik, -musik (alpska Alpenmusik, baletna Ballettmusik, cerkvena Kirchenmusik, ciganska Zigeunermusik, četrttonska Vierteltonmusik, črnska Negermusik, dvanajsttonska Zwölftonmusik, domača Hausmusik, filmska Filmmusik, s plošč Schallplattenmusik, instrumentalna Instrumentalmusik, klavirska Klaviermusik, komorna Kammermusik, koncertna Konzertmusik, ljudska Volksmusik, odrska Bühnenmusik, Theatermusik, operetna Operettenmusik, operna Opernmusik, orgelska Orgelmusik, orkestrska/orkestralna Orchestermusik, plesna Tanzmusik, programska [Programmusik] Programmmusik, razpoloženjska Stimmungsmusik, resna E-Musik, rockovska Rockmusik, salonska Salonmusik, zabavna Unterhaltungsmusik)
glasba po željah das Wunschkonzert
serialna glasba serielle Musik
… glasbe/glasbo Musik-
(ljubezen do die Musikliebe, prijatelj Musikfreund, sociologija Musiksoziologie, teorija Musiktheorie, učitelj Musiklehrer, zgodovina Musikgeschichte, zgodovinar Musikhistoriker, akademija Musikakademie)

Glaucus -ī, m (Γλαῦκος) Glávk,

1. Sizifov sin, ki so ga raztrgali njegovi lastni konji: V.

2. pravnuk prejšnjega, Hipolohov sin, vodja likijskih čet, ki je prišel na pomoč Trojancem, Diomedov prijatelj: H.

3. ribič v Antendonu, ki je zaužil neko zel in zamaknjen skočil v morje, kjer sta ga Ocean in Tetija spremenila v morskega boga; odtlej je kot Nerejev ljubljenec vedeževal z Nereidami: O., STAT., Glauci chorus (= Nereides) V., Glaucum saltare VELL. Glavka pantomimsko prikazovati.

glista samostalnik
1. (parazitski črv) ▸ féregVaš pes ima gliste in ga peljite k veterinarju. ▸ A kutyája férges, vigye el állatorvoshoz.
Surovo korenje prežene črevesne gliste in učinkuje zoper bruhanje. ▸ A nyers sárgarépa kiűzi a bélférgeket és hányás ellen is hatékony.
Povezane iztočnice: človeška glista, navadna človeška glista, glista lasnica, rudarska glista

2. neformalno (deževnik) ▸ giliszta, földigiliszta
Otrok se igra na jasi, vleče gliste iz zemlje. ▸ A gyermek a tisztáson játszik, gilisztákat húzogat ki a földből.

3. neformalno, izraža negativen odnos (o človeku) ▸ féreg
Presneta glista! Pa tak prijatelj! ▸ Rohadt féreg! Méghogy barát!
Ko ga je velikan zagledal, je zagrmel: "Kaj si pa ti prišel, glista mestna!" ▸ Amikor az óriás észrevette, rádörgött: „Hát te meg mit keresel itt, te városi féreg?”

gôr adv. ➞ gori

1. (izraža gibanje proti višjemu kraju) su:
hoditi po stopnicah gor in dol andare su e giù per le scale
ekst. gor in dol qua e là

2. gor — dol:
en dinar gor ali dol, kaj bi gledal e crepi l'avarizia!
prijatelj gor, prijatelj dol amici quanto vuoi ma non ti posso accontentare
pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once

Graecīnus -ī, m (Graecus) Grecín, rim. priimek, npr.

1. C. Pomponius Gr. Gaj Pomponij Gr., Ovidijev prijatelj: O.

2. Iulius Gr. Julij Gr., pisatelj o poljedelstvu COL.

Helvidius 3 Helvidij(ev), ime rim. rodu; poseb.

1. P. Helvidius Rufus Publij Helvidij Ruf (Rdečelasec), rim. vitez, Kluentijev prijatelj: Ci.

2. Helvidius Priscus Helvidij Prisk, l. 51 po Kr. vojskovodja v Kapadokiji: T.

3. Helvidius Priscus, zet Trazee Petusa (Thrasea Paetus), tribunus plebis l. 56 po Kr.; Neron ga je pregnal iz Italije, za časa Vespazijana pa so ga kot neupogljivega republikanca usmrtili: T., Plin. iun., Iuv., Suet.

Hēphaestiō -ōnis, m (Ἡφαιστίων) Hefajstíon, znan poveljnik in prijatelj Aleksandra Velikega: N., Cu.

Herennius 3 Herénij(ev), ime rimskega rodu iz Samnija. Poseb. znani so:

1. C. Pontius Herennius Gaj Poncij Herenij, zmagovalec pri Kavdiju l. 321: Ci., L.

2. C. Herennius, l. 218 triumvir pri razdelitvi zemljišč: L.

3. Herennius Bassus Herenij Bas, l. 215 senator v Noli, Hanibalu tega mesta ni hotel izročiti: L.

4. M. Herennius Mark Herenij, konzul l. 93, govornik srednjega sloga: Ci.

5. T. Herennius Tit Herenij, ugleden trgovec v Sirakuzah, usmrčen na Verovo povelje: T.

6. C. Herennius, l. 80 tribunus plebis: S. fr.

7. C. Herennius, l. 50 tribunus plebis, ki je podpiral Klodij(c)e: Ci. ep.

8. Herennius Gallus Herenij Gal, gledališki igralec, ki ga je Kornelij Balb povitezil v Gadesu: Ci. ep.

9. Herennius Macer Herenij Maker je razžalil cesarja Kaligulo in si s tem nakopal njegovo sovraštvo: Sen. ph.

10. Herennius Gallus Herenij Gal je padel kot legat v boju proti Klavdiju Civilisu: T.

11. Herennius Senecio Herenij Senekión iz Betijske Hispanije, prijatelj Plinija mlajšega, je pošteno in zvesto popisal življenje Helvidija Priska; cesar Domicijan ga je zato dal usmrtiti: T., Plin. iun. — Od tod adj. Herenniānus 3 Herenijev: coheredes Ci. ep.

Hermippus -ī, m (Ἕρμιππος) Hermíp, grško moško ime, poseb.

1. Ciceronov gostinski prijatelj: Ci.

2. grški življenjepisec iz Smirne: Plin.

3. grški pisatelj iz Berita, pisal za časa Hadrijana in Trajana o sanjah: Tert.

Hērōdēs -is, m (Ἡρώδης) Heród,

1. ime več judovskih vladarjev; poseb. znan je Herod Veliki (l. 73—4), judovski kralj l. 40—4, prebrisan človek, a tiran. Znameniti so bili njegovi dateljnovi vrtovi (palmēta) pri Jerihi: H., T., Macr. — Od tod adj. Hērōdiānus 3 Herodov: dies Pers. sobota, crudelitas Aug.

2. neki grški filozof: Ci. ep.

3. Atikov osvobojenec: Ci. ep.

4. Herodes Atticus Herod Atik, sloveč in bogat sofist iz atiškega Maratona, prijatelj (obema) Antoninoma, učitelj Vera (Verus) in slovničarja Gelija: Gell.

Hippiās -ae, m (Ἱππίας) Hípias (gen. Hipia),

1. mlajši Pejzistratov sin; zaradi svojega ostrega ravnanja je bil pregnan iz Aten; l. 510 se je zatekel k perzijskemu kralju; po bitki pri Maratonu je umrl: Ci. ep., Gell., Iust.

2. slavni sofist iz Elide, Sokratov sodobnik: Ci., Q., Ap.

3. prijatelj makedonskega kralja Perzeja: L.

4. neki Tesal(ij)ec: L.

5. sloviti grški slikar: Plin.

Hippius -iī, m Hípij, rim. nom. propr., npr. Q. Hippius Kvint Hipij, Ciceronov prijatelj: Ci. ep.

Hirtius 3 Hírtij(ev), ime rim. plebejskega rodú, poseb. A. Hirtius Avel Hirtij, Cezarjev prijatelj in podpoveljnik, spisal 8. knjigo Cezarjeve „Galske vojne“, padel v bitki pri Mutini l. 43: Varr. ap. Arn., Ci., Q. Ci. in Ci. ep., Q., Suet. Od tod adj.

1. Hirtiānus 3 Hirtijev: ius (omaka) Ci. ep.

2. Hirtīnus 3 Hirtijev: proelium (pri Mutini): Asinius Pollio in Ci. ep.

híšen (of the) house; home; household

híšni bogovi zgodovina household gods, pl, the Lares and Penates pl
híšno delo housework, household chores, ZDA (home) chores pl
híšni duh, prikazen ghost haunting a house
híšni gospodar landlord, householder
híšni dohod path
híšni dovoz drive, driveway
híšna instalacija elektrika wiring, (plin, voda) plumbing
híšni ključ front-door key, latchkey
híšna lekarna (domača) family medicine chest, first-aid kit
híšna najemnina (house) rent
híšni prag threshold
híšni ples (zabava) carpet-dance
híšni pes house-dog
híšna preiskava (policijska) domiciliary visit (by police); raid, house search, ZDA house check
nalog za híšno preiskavo search warrant
híšni prijatelj family friend
híšni red house regulations pl; rules of the house
híšna služinčad (domestic) servants pl
híšni stanovalec resident, (najemnik) lodger, tenant
híšna streha roof, housetop
híšna številka house number, street number
híšni telefon house (ali domestic) telephone (line)
híšni telefonski priključek (stanovanjski) (domestic) telephone connection
híšni upravitelj caretaker, ZDA janitor
híšna veža (entrance-)hall, corridor, vestibule, ZDA hallway
híšni zapor house arrest
dati, vtakniti v híšni zapor koga to put someone under house arrest
híšni zdravnik family doctor
híšni zmaj (figurativno, zlobna ženska) vixen, shrew, scold, termagant, ZDA žargon battleaxe
híšni posestnik house owner

híšen de (la) maison, domestique

hišna lekarna pharmacie ženski spol (familiale)
hišni posestnik propriétaire moški spol (d'une maison)
hišen red règlement moški spol intérieur (de la maison)
hišni prijatelj ami moški spol de la maison
hišna številka numéro moški spol de la maison
hišni zapor résidence ženski spol surveillée
hišni zdravnik médecin moški spol de famille

híšen (-šna -o) adj. di, della casa; domestico, familiare, di famiglia:
hišni gospodar padrone della casa, capofamiglia
hišni prijatelj amico di famiglia
hišna številka numero di casa
hišno ime nome familiare
hišna pomočnica collaboratrice familiare, colf, domestica
hišne potrebščine casalinghi
hišni pripor arresti domiciliari
hišni telefon citofono
hišni vogal cantonata
grad. hišni podzidek plinto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. hišna miš topo delle case, topolino domestico
zool. hišni pajek ragno delle case (Teugenaria domestica)
zool. hišni ščurek scarafaggio (Blatta orientalis)

híšen de (la) casa; casero; domiciliario

hišna lekarna botiquín m casero
hišni obisk (zdravnika) visita f (domiciliaria)
hišen posestnik propietario m de una casa
hišen red reglamento m (ali régimen m) interior de la casa
hišen prijatelj amigo m de la casa
hišna številka número m (de la casa)
hišen zapor arresto m domiciliario
hišen zdravnik médico m de la familia
hišen zmaj (fig, fam) marimandona f

hišn|i¹ (-a, -o) Haus- (gospodar der Hausherr, lastnik der Hausbesitzer, poštni nabiralnik der Hausbriefkasten, prijatelj der Hausfreund, priključek der [Hausanschluß] Hausanschluss, pripor der Hausarrest, red die Hausordnung, telefon die Haussprechstelle, upravitelj der Hausverwalter, zdravnik der Hausarzt, centrala die Hauszentrale, pomočnica die Hausangestellte, številka die Hausnummer, uprava die Hausverwaltung, žara die Hausurne, ime der Hausname)
hišno znamenje zgodovina die Hausmarke

hláditi hlâdīm, hládi, hlâđāh, hlâđen -a -o
I. hladiti: hladiti vino u ledu; hladiti jelo; u nas je razum da hladi bijesne strasti naše; hladiti s kim kašu biti s kom prijatelj
II. hladiti se
1. hladiti se: hladiti se lepezom, uveče pred kućom
2. postajati hladen, ravnodušen: hladiti se prema starim prijateljima