Franja

nadzemna železnica stalna zveza
1. (proga) ▸ magasvasút
Rešitev za mestni prevoz vse večjega števila ljudi so našli v gradnji nadzemne železnice okrog glavnih poslovnih središč. ▸ A városban az egyre növekvő embertömeg közlekedésére a fő üzleti központok körül épülő magasvasútban találták meg a megoldást.

2. (vlak) ▸ magasvasút
Sosed pod mano je odprl okno in nekajkrat ustrelil iz signalne pištole naravnost v mimo ropotajočo nadzemno železnico. ▸ Az alattam lakó szomszédom kinyitotta az ablakát és a jelzőpisztolyából leadott néhány lövést, egyenesen az arra dübörgő magasvasút irányába.

náfta oil, crude oil, petroleum, naphtha

surova náfta crude oil, crude
ladja, tanker za prevoz náfte oil tanker, oiler
odkriti, naleteti na náfto to strike oil

navigation [-sjɔ̃] féminin plovba, plovstvo, (letalska) navigacija; vožnja po morju

navigation aérienne prevoz, potovanje z letali, letalstvo
navigation maritime pomorska plovba
navigation civile civilno letalstvo
navigation marchande trgovinska plovba
navigation côtière obrežna plovba
navigation au long cours, hautière dolga, daljnja plovba
navigation intérieure, fluviale rečna plovba
navigation astronautique astronavtsko letalstvo
navigation interplanétaire, intersidérale vesoljska plovba

nē² in nĕ.A. nē (indoev. *ne; prim. skr. nā = osk. ni ne, lat. nē- in gr. νη- (kot predpona, ki daje besedam nikalen pomen, npr. nē-quiquam, nē-quam, νη-κερδής brezkoristen, νή-ποινος nekaznovan, nemaščevan, νη-νημία, jon. νη-νημίη (iz νη-ανημία, νη-ανεμίη) brezvetrje, sl. ne, hr. ne, lit. ne, got. ni, nē, stvnem. ni, nem. nein, nicht).

I. adv. (najstarejša izmed treh lat. nikalnic nē, neque (nec), nōn) se v lat. uporablja

1. v pripovednih stavkih
a) predklas. = nōn (zanika pojme, ki jih zaznavamo z vohom ali telesnimi čutili) ne: operae ne parcunt Pl., nisi tu ne vis Pl., castrantur verres commodissime anniculi, utique ne minores quam semestres Varr., crescere ne possunt fruges Lucr.
b) klas. (zanika pojme, ki so le možni, ki si jih le mislimo, in to zgolj v zvezah) α) nē … quidem še … ne, tudi … ne, niti … ne: ne populus quidem Ci. niti narod, še narod ne, ne illi ipsi quidem Ci. ne in sceleratissimo quidem cive Ci. ali ne in convivio quidem Ci. (predlog in ime sta vselej le en pojem), non enim praetereundum est ne id quidem Ci., ne si merentur quidem Ci.; če zanikamo več povezanih pojmov ali stavkov, stoji ne … quidem le pri prvem: ne Aequi quidem ac Volsci L., ne a sententiis quidem aut verbis Q., ita ut ne efferendi quidem signa Romanis spatium nec ad explicandam aciem locus esset L. čeprav zanika ne … quidem ves stavek, stopi pogosto predenj še kaka druga nikalnica: non fugio ne hos quidem mores Ci., numquam illum ne minima quidem re offendi Ci. Pri zvezah dveh stavčnih delov, od katerih tisti, ki ga uvaja non modo (= ne samo, ne le), izraža manj pomembno, drugi, uveden z ne … quidem, pa glavno poudarjeno misel, pristopi k stavku, uvedenemu z non modo, še posebej nikalnica non, ki se zamolči samo takrat (povzamemo jo le iz ne … quidem), kadar imata oba dela stavka skupen predikat: mihi vero quidquid acciderit ne recusanti quidem, non modo non repugnanti Ci., ne sues quidem id velint, non modo ego ipse (sc. non velim) Ci. ne le jaz. V nasprotju s stavki, vpeljanimi s sed ampak, toda, etiam celo, sed etiam ampak celo, ampak tudi, dobi ne … quidem včasih pomen nikakor (ne): utitur ne suorum quidem consilio, sed suo Ci., ergo illi ne causa quidem itineris, etiam causa manendi fuit Ci., ne conivente quidem te — quod ipsum esset scelus, sed etiam hilarioribus oculis quam solitus eras intuente dilectus servorum habebatur Ci. V stavkih s stopnjevano mislijo pomeni ne … quidem nikakor, kaj šele, tem manj: nullum est fatum: ita ne divinatio quidem Ci.; v stavkih, ki izvajajo kako misel iz predhodnih rekov, pomeni gotovo ne, kajpada (kajpak) ne, seveda ne: egone ut te interpellem? ne hoc quidem vellem Ci., carēre enim sentientis est; nec sensus in mortuo: ne carere quidem igitur in mortuo est Ci. β) nē … quoque tudi ne, niti … ne: Quadr. ap. Gell., Gell., ceterum quando ne ea quoque temptata vis proficeret, consilio grassandum L.

2.
a) v neodvisnih velelnih in zahtevnih stavkih (zanika nekaj, kar je bilo zgolj hoteno ali si predstavljamo zgolj kot odvisno od volje) ne, in to α) (pesn., redkeje v prozi) pred imper.: ne plora Pl., ne crucia te Ter., fratrem ne desere V., equo ne credite, Teucri V., hominem mortuum in urbe ne sepelito Tab. XII ap. Ci., impius ne audeto placare donis iram deorum Tab. XII ap. Ci., belli gerendi ius Antiocho ne esto cum illis qui insulas colunt, neve in Europam transeundi L., ne timete L., ne repugnate vestro bono Sen. ph., frondem ne caedito Plin. β) nav. ob cj. pr. ali pf.: ne forte pudori sit tibi Musa H., ne hoc feceris Ci., ne tot annorum felicitatem in unius horae dederis discrimen L.; v stavkih, ki so brez veznega člena dodani dopustno izrečenim mislim, dobi nē pomen pa ne, toda ne, vendar ne, saj ne: tu vero istam Romae legem rogato: nobis nostram ne ademeris Ci., sint sane liberales ex sociorum fortunis … ne illi sanguinem nostrum largiantur S.
b) v želelnih stavkih = ne, vendar (saj) ne, zlasti pri utinam = o da ne (bi): ne id Iuppiter optimus maximus sineret L., ne istuc Iuppiter optimus maximus sirit L., utinam ne securibus caesa accidisset abiegna ad terram trabes Enn. ap. Ci., illud utinam ne vere scriberem Ci. ep.; pogosto pri prepričevanju, zagotavljanju: ne vivam, si scio Ci. ep. smrt me vzemi, smrt naj me pobere, ne sim salvus, si aliter scribo ac sentio Ci. ep. naj ne bom zdrav.

3. v zahtevnih stavkih z dopustnim pomenom = bodi, da ne, naj ne, recimo (stavimo), da ne: ne sit sane summum malum dolor: malum certe est Ci., ne sit igitur sol, ne luna, ne stellae Ci., nemo is, inquies, umquam fuit. Ne fuerit Ci., ne aequaveritis Hannibali Philippum … Pyrrho certe aequabitis L.

4. v omejujočih stavkih v zvezah dum nē, dummodo nē, modo nē, tantum nē če le ne, da le ne, le (da) ne: Kom., Ci. idr. (gl. tudi dum, dummodo, modo in tantum).

5. v odvisnih zahtevnih stavkih kot nikalnica za veznikom ut ne da (naj) ne: te obsecro, ut ne credas Ter., iubeatis, ut in civitate ne sit Ci., legem tulit, ut lex Aelia ne valeret Ci., iustitiae primum munus est, ut ne cui quis noceat Ci., ut ne telum adigi posset C.; tudi v relativni zvezi: ego id agam, mihi qui (= ut is) ne detur Ter., quo (= ut eo) ne incurreret hostis H. Včasih poleg komp. v enostavnejši (po kakem krčenju nastali) zvezi = ne, naj ne: noluit quid statiut nisi columellam tribus cubitis ne altiorem (= ut altior ne esset) Ci., ut hoc nostrum desiderium ne plus sit annuum Ci., muneris ergo in singulos dari ne minus dena milia aeris L.

II. kot (finalni) veznik = da ne, toda le navidezno; dejansko se ta raba popolnoma ujema z rabo navedeno pod I. 2. a) β) in b), kajti taki (velelni ali želelni) stavki so sprva samo neodvisni zahtevni stavki, ki stopijo v objektno ali adverbialno razmerje do glag. nadrednega stavka, npr.: moneo vos, ne refugiatis Ci. opominjam vas, da ne bežite = moneo vos: ne refugiatis! opominjam vas: ne bežite! (prim. sl. rek: „volja božja je, da ne lenari“, v odvisniku katerega je obdržan celo naklon (velelnik) neodvisnega zahtevnega (velelnega) stavka). Nē stoji torej

1. v objektnih finalnih stavkih, ki izražajo nameravan uspeh (učinek) za vzročnimi glagoli (verba causativa), ki zaznamujejo neko izražanje hotenja (volje). Najbolj se prvotna samobitnost kakih navideznih odvisnikov kaže v konjunktivnih glavnih stavkih odvisnega govora, ki so povsem samostojni, a navidezno v rahli zvezi s kakim glag. dicendi; slovenimo jih ne le z (da) naj ne z indik. ali z da ne bi s pogojnikom, ampak pogosto tudi z ne in velelnikom, torej z neodvisnimi stavki: ne suae virtuti magnopere tribueret C. da naj se ne ponaša, ali pa: ne ponašaj se (on) preveč s svojo hrabrostjo; zato tudi za vzročnimi glag.: Diviciacus … Caesarem complexus obsecrare coepit, ne quid gravius in fratrem statueret C. je začel … rotiti Cezarja, da naj ne ravna preostro z njegovim bratom = da ne ravnaj preostro z njegovim bratom, sanxerunt, ne quis emeret Ci. da naj nihče ne kupi, (da) nihče ne kupuj, toti exercitui imperavit, ne iniussu concurrerent C.; take stavke pa seveda lahko uvaja še poseben veznik: ut ne (prim. I. 5.). Pogosto za izrazi, pri katerih je treba hotenje domnevati: reliquum est, ne quid temere dicam aut faciam Ci., quidam ne umquam riderent, consecuti sunt Sen. ph., vestrā interest, ne imperatorem pessimi faciant T.

2. za izrazi bojazni in strahu (verba timendi) metuo, timeo, vereor, paveo, (de)terreo, anxius sum, sollicitus sum, metus est, timor est idr. = da ne bi, da (s fut., pri sl. dovršnikih s pr. v pomenu fut.); tudi v tem primeru so odvisniki pravzaprav le neodvisni želelni stavki, npr.: timeo, ne deseras me Ter. = timeo: ne deseras me! v skrbeh sem: (o) da me ne bi zapustil, da me zapustiš, vereor, ne quid Andria adportet mali Ter., ne … Diviciaci animum offenderet verebatur C. (o) da ne bi razžalil, bal se je razžaliti, timebant, ne circumvenirentur C., metuebant, ne indicarent Ci., terruit gentes, grave ne rediret saeculum H.; če je odvisnikov glag. zanikan, stoji nē … nōn (non spada takrat samo h glag., s katerimi tvori en pojem): vereor, ne non impetrem Ci. (non impetrare = s prošnjo propasti, torej: bojim se, da ne bi propadel, da propadem s prošnjo =) da ne dosežem, vereor, ne sufficere non possim (non posse = nemočen, nezmožen biti) Ci. Pomni kratko izražanje: res erat in magnis difficultatibus, ne … C. ali res difficultatem afferebat, ne … C. stvar je bila (zelo) težavna, ker se je bilo bati, da ne bi …

3. uvaja adverbialne zahtevne (finalne) stavke za izraženimi determinativi ideo, idcirco, propterea, propter hoc, eā condicione, eo consilio idr. = da ne: Maiā genitum demittit ab alto … ne fati nescia Dido (sc. Teucros) finibus arceret V. (prvotno tudi le zahtevni stavek = pošlje … Majinega sina (z naročilom): Didona ne odvračaj … ), dolorem saepe perpetiuntur, ne in maiorem incidant Ci., gallinae pennis fovent pullos, ne frigore laedantur Ci., an ideo aliquid scripsit, ne videretur … Ci., ne vana urbis magnitudo esset … asylum aperit L., nemo prudens punit, quia peccatum est, sed ne peccatur Sen. ph. Med takim finalnim odvisnikom in glavnim stavkom, katerega vsebina je kaka trditev ali poved, pogosto pogrešamo vezno misel: trdim, povem, omenjam, vedi ipd.: ne tamen ignores quo sit Romana loco res, Cantaber Agrippae, Claudi virtute Neronis Armenius cecidit H. Od tod rekla: ne multa dicam Ci., ne multis Ci. ali ne multa Ci. da povem na kratko, (na) kratko govoreč, skratka.

4. za glag. impediendi in recusandi (cavere varovati se, čuvati se, impedire, prohibere, deterrere, obstare, resistere, repugnare nasprotje delati, predstavljati nasprotje, ovreti (ovirati), nasprotovati, zadrž(ev)ati, upreti (upirati) se, kljubovati, (u)braniti se, recusare braniti se, interdicere prepoved(ov)ati, intercedere prigovarjati = oporekati, ugovarjati, idr.), ki so verba causativa v nikalnem pomenu, nadaljuje nē v glagolu tičeči zamik; take stavke slovenimo z da ne (bi) … , s samim inf. ali pa kakim subst.: potuisti prohibere ne fieret Ci., Sulpicius intercesserat, ne exules reducerentur Ci., Regulus, ne sententiam diceret, recusavit Ci. Regul se je branil izreči, obstitisti, ne copiae transire possent Ci. ubranil (preprečil) si četam prevoz, per eos, ne causam diceret, se eripuit C. se je izognil (izmaknil) zagovoru, infirmitate vocis, ne in publico diceret, impediebatur Plin. iun. nemoč glasu (šibek glas) mu je branil(a) javno govoriti. — Pomni:

1. za glag. in izrazi, ki pomenijo videti (gledati), (po)paziti, preizkusiti (preizkušati), preisk(ov)ati, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati) ipd., lahko ne dostikrat slovenimo z vprašalnicami da bi, ali, ali mar: Ci., per aliquot dies ea consultatio tenuit, ne non reddita (sc. bona Tarquinii) belli causa, reddita belli materia essent L. preudarjanje, ali bi mar bila (Tarkvinijeva posestva), ako jih ne vrnejo, povod za vojno, ako se vrnejo, pa pomagalo zanjo, singuli pulli tentandi, nequid habeant in gutture Col.; od tod tudi nē nōn v takih stavkih = ali mar ne, ne bi: videndum est, ne non satis est id, quod apud Platonem est dictum Ci., cogitandum tamen est, ne tutior non sit Ci. ep.

2. če je moč iz kake splošne trditve sklepati, da bi po tem, kar je bilo prej povedano, bolj omejena trditev ne bila umestna, stoji ne … nedum in ga slovenimo z ne pa da bi, nikar pa da bi, nikar, kaj šele, še manj (pa), tem manj, toliko manj: vix incedo inanis, ne ire posse cum onere existumes Pl., scuta … homines inviti dant, … ne quem putetis sine maximo dolore argentum caelatum domo … protulisse Ci., me vero nihil istorum ne iuvenem quidem movit umquam, ne nunc senem (sc. moveret) Ci. ep., secundae res sapientium animos fatigant; ne illi corruptis moribus victoriae temperarent (= ne existumes ali ne dicas fieri potuisse, ut illi … temperarent = multo etiam minus fieri potuit, ut illi … temperarent) S., novam … eam potestatem eripuere patribus nostris, ne nunc dulcedine semel capti ferant desiderium L., nec nunc adulteria obiecturum ait, ne (po nekaterih izdajah nedum) domum, servitia et ceteros fortunae paratus reposceret T. še manj pa hoče nazaj zahtevati palačo, …

B. nĕ

I. proklitično v sklopih, npr. ne-fās, ne-sciō, ne-queō, ne-uter, nōlō iz ne-volō; s spremenjenim samoglasnikom ni v nĭ-sī, nĭ-hil, nĭ-hilum, nĭ-mis, nĭ-mius; z izpahom ali krčenjem v samoglasniškem stiku v nūllus (iz nĕ-ūllus), numquam (iz nĕ-umquam), nēmō (iz nĕ-hemō, hemō stlat. = homō) idr.; sl. ne v sklopih kakor npr. ne-pravda, ne-sreča, ne-veden, ne-čem.

II. enklitično kot breznaglasna vprašalnica se nĕ priveša poudarjeni besedi (ki stoji nav. spredaj) ali, če take ni, glagolu; pred tem pa izgubi pogosto pred samoglasnikom (včasih tudi pred soglasnikom naslednje besede) svoj e; končnica s druge osebe sg. pr., pa tudi končni s drugih besed) rad odpade, pred vprašalnico in pred končnico stoječi dolgi samoglasnik se nav. okrajša: tantaen' animis caelestibus irae? Pyrrhin' conubia servas? V., talin' possum me opponere monstro? V., satĭn' ali satĭne = satīsne, aĭn' = aisne, iubĕn' = iubēsne, vidĕn' = vidēsne, vĭn' = vīsne). Nĕ pa se uporablja tudi

1. v enostavnih vprašanjih, in sicer:
a) v neodvisnih, α) kadar se ne ve, kakšen bo odgovor, ali pa se pričakuje nikalen odgovor = ali, mar, v vprašanjih prevzetosti, osuplosti, začudenja, nejevolje ali posmeha tudi pa vendar ne, menda vendar ne, menda ja ne; včasih pa zadošča v sl. sam naglas: censen' (= censesne) posse me affirmare Ter., tun' te audes Sosiam esse dicere? Pl., Heracleaene esse eum adscriptum negabis? Ci., meministine me … dicere in senatu … Ci., nihilne id valebit? Ci., potestne rerum maior esse dissensio? Ci., Apollinemne tu Delium spoliare ausus es? Ci. delskega Apolona si si drznil oropati?, vin' tu homines urbemque feris praeponere silvis? H. mar hočeš … ? β) v neodvisnih vprašanjih, na katera se pričakuje trdilen odgovor = ali ni, ali ne, mar ne: rectene interpretor sententiam tuam? Ci., etiamne vobis expedit? Ci. mar ne koristi tudi vam?, videtisne apud Homerum saepissime Nestor de virtutibus suis praedicat? Ci., satisne est nobis vos metuendos esse? L. γ) v posebnih govornih obratih: egone? Ci. jaz? pa vendar jaz ne?, itane? Ci. tako? tako menda vendar ne?, itane vero? Ci. torej zares ne? Pogosto se ne priveša relativnim zaimkom, da se posebno poudari njihov pojem: ita ne ai[e]bant tandem? Quaene (po drugih izdajah quae me) ambae obsecraverint Pl. mar me nista obe rotili?, quamne in manibus tenui cistellam? Pl. mar nisem imel one skrinjice v rokah?, quine putatis difficile et mirum, quod contigit? H. pa vendar ne mislite, da je kaj težkega in čudovitega … ?, quiane auxilio iuvat ante levatos? pa vendar ne zato, ker … ? V vprašanjih prevzetosti, začudenosti se priveša ne (čeprav redkeje in bolj pesn.) tudi vprašalnim zaimkom v podkrepitev: quantane H. kolik(šn)a neki?, quone malo mentem concussa? H., uterne ad casus dubios fidet sibi certius? H., quaene vita te manet? Cat. kakšno življenje neki te čaka? V zvezi z vzkličnim ut: nemone (po novejših izdajah nemo est) ut avarus se probet? H. kako da si vendar skopuh nikoli sam ne ugaja?, victamne ut quisquam victrici patriae praeferret? L. da bi kdo ne … ?, kako ne bi kdo … ? Kot izraz prevzetosti ali nejevolje navidezno (le elipt.) pri ACI, ki si ga lahko mislimo kot odvisnega od kakega zamolčanega predikata, npr. credam, credi potest: tene … potissimum tibi partes istas depoposcisse Ci. ti da si prav sebi izgovoril … ?, mene incepto desistere victam? V. jaz naj bi … ?, jaz da bi … ?, huncine solem tam nigrum surrexe mihi! H. da mi je moral vziti (napočiti) ta tako črn dan! Poseb. še nōnne (gl. nōnne).
b) v odvisnih = ali (morda): videte vasa, multane sient Ca., declinationes verborum proportione sintne, quaeret Varr., incertum est, velintne se nominari Ci., quaesivit (sc. Epaminondas), salvusne esset clipeus Ci., ut videamus, satisne ista sit iusta defectio Ci., interrogavit, liceretne mittere C.

2. v ločnih (razstavnih, disjunktivnih) vprašanjih, in sicer
a) v neodvisnih (v prvem členu) = ali: vosne vero L. Domitium an vos Domitius deseruit? pacemne huc fertis an arma? C. Nam. ločnega vprašanja nastopa včasih (ret.) anafora: deorumne immortalium populine Romani vestramne fidem implorem? Ci. naj … , naj … , naj … = ali naj … , ali … , ali pa … Ali ne v drugem členu an nōn ali (slabše) annōn (gl. annōn): isne est, quem quaero, an non? Ter., redkeje necne (gl. necne) O., anne gl. an.
b) v odvisnih v prvem členu = ali: nescio, gratulerne tibi an timeam Ci. ep., dubitavi, verumne an falsum esset Ci., intererit multum, divusne loquatur an heros H.; tudi za predhodnim utrum (ki se ne sloveni posebej): utrum praedicemne an faceam Ter., videamus, utrum ea fortuitane sint an eo statu, quo … Ci., agitamus utrumne divitiis homines an sint virtute beati H.; kadar izrečemo prvi člen z večjo gotovostjo kot drugi, se ne privesi drugemu členu, prvi pa ostane brez vprašalnice: qui albus aterne fuerit ignoras Ci., in incerto erat, vicissent victine essent L., Etrusci diem primum consultando, maturarent traherentne bellum, traduxerunt L. ali naj vojno pospešijo ali pa jo morda zavlačujejo; v drugem členu anne (gl. anne) ali (pa): mens non internoscit, vera visa sint anne falsa Ci.; ali ne v drugem členu = necne (ne annon, an non): quaesivi a Catilina, in nocturno conventu apud Laecam fuisset necne Ci., sermo oritur, non de villis domibusve alienis, nec male necne Lepos saltet H.; an non lahko stoji le v litoti, tj. kadar tvori nikalnica non s predikatom en pojem: requiram, dixeritne Clodiae an non dixerit (non dixerit = tacuerit) Ci. Nam. odvisnega ločnega vprašanja anafora (ret. in pesn.): neque interesse ipsosne interficiant impedimentisne exuant C., incertus, geniumne loci famulumne parentis esse putet V., collectosne bibant imbris puteosne perennis iugis aquae H., monstrumne deusne ille sit, ignorans O., quid refert, clamne palamne roget Tib.

ocean [óušən] samostalnik
ocean
figurativno morje česa, velika množina

oceans of ogromno
ocean greyhound hitra potniška ladja
ocean liner linijska prekomorska ladja (zlasti za potniški promet)
ocean tramp tovorna ladja
ekonomija ocean bill of lading konosament, listina za morski prevoz

opŕten (-tna -o) adj. da portare sulle spalle:
oprtni koš gerla
žel. oprtni prevoz trasporto combinato rotaia-strada

oseb|a¹ [é] ženski spol (-e …) die Person
pravo fizična oseba natürliche Person
pravo pravna oseba juristische Person, Rechtsperson (s statusom pravne osebe mit Rechtspersönlichkeit)
religija božja oseba göttliche Person
-person (kontakna Kontaktperson, nadzorna Aufsichtsperson, za otroka pomembna Bezugsperson, poskusna Versuchsperson, uradna Amtsperson, vojaška Militärperson)
za lastno osebo für die eigene Person
v eni osebi in einer Person
|
… oseb Personen-
(prevoz die Personenbeförderung, skupnost die Personenmehrheit, število die Personenzahl, zaščita der Personenschutz, zavarovanje die Personenversicherung, združenje die Personengemeinschaft)
služba za identifikacijo oseb der Erkennungsdienst
|
… na osebo pro Person, pro Kopf, pro Nase
Personen- (kilometer der Personenkilometer)
po osebi pro Person, pro Nase
dohodek po osebi das Pro-Kopf-Einkommen
pred trejimi osebami vor Dritten
za osebo für die Person
Personen- (spomin das Personengedächtnis)
jaz za svojo osebo ich für meine Person
za eno osebo für eine Person, Einzel-
(karta/vstopnica die Einzelkarte, postelja das Einzelbett)

pétrolier, ère [-lje, ɛr] adjectif petrolejski; masculin petrolejska ladja, tanker

navire masculin pétrolier ladja za prevoz petroleja; masculin industrialec, finančnik, ki ima veliko kapitala v petrolejskih družbah

plavajóč swimming; floating; afloat; buoyant

plavajóč dok floating dock
plavajóči bager (floating) dredger
plavajóče (kopalno) milo floating (bath) soap
plavajóč led floating ice
plavajóča mina floating mine
plavajóči (pontonski) most pontoon bridge
plavajóča letalska baza floating air base
plavajóč tank amphibious tank, amphibian
plavajóč žerjav tehnika floating crane
plavajóč traktor (za prevoz čet) amphibious troop carrier, (v drugi svetovni vojni) duck

plin¹ moški spol (-a …) das Gas ( vojskabojni Kampfgas, tehnika cepljeni Spaltgas, medicina črevesni Darmgas, dihalni Atemgas, dražilni Reizgas, tehnika generatorski Generatorgas, Luftgas, gorilni Brenngas, inerten Inertgas, izpušni Auspuffgas, rudarstvo jamski Grubengas, kanalski Kanalgas, koksarniški Koksgas, Kokereigas, kurilni Heizgas, mestni Stadtgas, močvirski Sumpfgas, neočiščen Rohgas, nosilni Trägergas, obtočni Umlaufgas, odpadni Abgas, plamenski Flammengas, povratni Rückgas, rafinerijski Raffineriegas, v jeklenkah Flaschengas, pogonski Treibgas, pokalni Knallgas, potisni Treibgas, pražilni Röstgas, smejalni Lachgas, solzilni Tränengas, stisnjeni Druckgas, strupen Giftgas, svetilni Leuchtgas, tekoči Flüssiggas, treskavi Knallgas, zaščitni Schutzgas, zemeljski Erdgas, živčni Nervengas, žlahtni kemija Edelgas, tehnika žrelni Gichtgas)
… plina Gas-
(dotok die Gasversorgung, dovod die Gaszuführung, die Gaszufuhr, erupcija die Gaseruption, der Gasausbruch, hladilnik das Gaskühlaggregat, die Gaskühlung, iskalnik das Gassuchgerät, izpuščanje die Gasentladung, izstop der Gasaustritt, ločilnik der Gasabschneider, naprava za izločevanje die Gastrennanlage, odjem die Gasentnahme, odvod der Gasabzug, poraba der Gasverbrauch, pralnik der Gaswäscher, pranje die Gaswäsche, prečiščevanje die Gasreinigung, pridobivanje die Gasgewinnung, razvijanje die Gasentwicklung, regulator za dotok die Gasregulierung, sesalnik der Gassauger, sušenje die Gastrocknung, utekočinjenje die Gasverflüssigung, vlek za prevoz der Gastankleichter, zbiralnik der Gassammelbehälter)
ki vsebuje plin gashaltig
ki tvori plin gasbildend, gaserzeugend
kurjava na plin die Gasheizung, die Gasfeuerung
kompresor na plin der Gaskompressor
odporen na plin gasfest
preurediti na plin gasifizieren
vonj po plinu der Gasgeruch
zaščita pred plinom der Gasschutz
obstojen proti zgorevalnim plinom gasecht
bogat s plinom gasreich
kuhanje s plinom die Gasküche
napolnjen s plinom gasgefüllt
ogrevan s plinom gasbeheizt
oskrba s plinom die Gasfernversorgung
zastrupitev s plinom die Gasvergiftung
zastrupljen s plinom gasvergiftet
razelektrenje v plinu die Gasentladung
varjenje v zaščitnem plinu die Schutzgasschweißung
čistilnik za plin der Gasreiniger
posoda za plin der Gasbehälter
prepusten za plin gasdurchlässig
prepustnost za plin die Gasdurchlässigkeit
priključek za plin das Gaszuführungsrohr
prižigalnik za plin der Gasanzünder
račun za plin die Gasrechnung
smrt zaradi plina der Gastod
plini množina Gase množina
(dimni Rauchgase)
rudarstvo za eksplozijo nevarni plini schlagendes Wetter
… plinov Gas-
(iskalnik das Gassuchgerät, izmenjava der Gaswechsel, Gasaustausch, izpust die Entgasung, odvod der Gasabzug, teorija die Gastheorie, tvorba Gaserzeugung, zmes das Gasgemisch)
mehanika tekočin in plinov die Strömungslehre
| ➞ → zemeljski plin

pohištv|o srednji spol (-a …) Möbel množina
kos pohištva das Möbel, das Möbelstück
-möbel množina (bambusovo Röhrmöbel, empirsko Empiremöbel, komponibilno Anbaumöbel, kuhinjsko Küchenmöbel, oblazinjeno Polstermöbel, otroško Kindermöbel, pleteno Korbmöbel, iz jeklenih cevi Stahlrohrmöbel, sedežno Sitzmöbel, spalnično Schlafzimmermöbel, stilno Stilmöbel, vgradno Einbaumöbel, vrtno Gartenmöbel)
… pohištva Möbel-
(skladišče das Möbellager, tovarna die Möbelfabrik, transport der Möbeltransport)
tovornjak za prevoz pohištva der Möbelwagen
trgovec s pohištvom der Möbelhändler
trgovina s pohištvom das Möbelgeschäft, velika: das Möbelhaus
politura za pohištvo die Möbelpolitur

pohíštvo meuble(s) moški spol, (množina) , ameublement moški spol , mobilier moški spol

gospodinjsko pohištvo mobilier de ménage (ali combiné)
kovinsko, iz elementov sestavljeno, stilno pohištvo meubles en acier (ali métalliques), par éléments, d'époque
kuhinjsko, pisarniško pohištvo meubles de cuisine, de bureau
kmečko pohištvo mobilier rustique, meubles rustiques
pleteno pohištvo meubles en rotin (ali de jonc, en osier)
vzidano pohištvo meubles incorporés (ali encastrés)
blago za prevleko pohištva tissu moški spol d'ameublement
kos pohištva meuble moški spol
podjetje za prevoz pohištva entreprise ženski spol de déménagement
prevoznik pohištva entrepreneur moški spol de déménagements, déménageur moški spol
razstava pohištva exposition ženski spol de mobilier
nabaviti si lastno pohištvo se mettre dans ses meubles
opremiti s pohištvom ameubler, meubler
opremiti se s kmečkim pohištvom se meubler en rustique
stanovati v sobi ali stanovanju, opremljenem s pohištvom habiter un meublé

pōrto¹ m

1.
porto d'armi orožni list

2. trgov. prevoznina:
porto affrancato franko prevoz
porto assegnato prevoz, prevoznina v breme naslovljenca

potnik samostalnik
(uporabnik prevoznega sredstva) ▸ utasVlak je pripeljal na postajo in potniki so izstopili. ▸ A vonat befutott az állomásra, az utasok pedig leszálltak.
V tem avtomobilu se lahko pelje šest potnikov. ▸ Ez az autó akár hat utas szállítására is alkalmas.
Lani so na letališču zabeležili 2,3 milijona potnikov. ▸ Tavaly a repülőtér 2,3 millió utast regisztrált.

potovánje viaje m ; A viajada f

srečno (dobro) potovanje! ¡feliz (buen) viaje!; (prevoz) travesía f
potovanje z letalom viaje aéreo
potovanje tja in nazaj viaje de ida y vuelta
krožno potovanje viaje circular, viaje redondo
potovanje peš viaje de (ali a) pie
potovanje po morju viaje por mar, viaje marítimo
potovanje okoli sveta viaje alrededor del mundo
poročno potovanje viaje de bodas, viaje de novios
poslovno potovanje viaje de negocios
potovanje za rekreacijo viaje de recreo
študijsko potovanje viaje de estudios (ali de instrucción)
skupinsko potovanje viaje colectivo
cilj potovanja punto m de destino, término m del viaje
prekinitev potovanja interrupción f del viaje
spremljevalec, -lka na potovanju compañero m, -ra f de viaje
trajanje potovanja duración f del viaje
biti na potovanju estar de viaje
iti na potovanje salir (ali irse ali partir) de viaje
podati se na potovanje salir de viaje
nastopiti (končati, nadaljevati, podaljšati, prekiniti, skrajšati) potovanje emprender (terminar, proseguir, prolongar, interrumpir, acortar) el viaje
napraviti potovanje po Španiji hacer un viaje por España
vrniti se s potovanja regresar (ali volver) del viaje

potreb|a¹ [é] ženski spol (-e …)

1. das Bedürfnis (po nach), -bedürfnis (naravna Naturbedürfnis, življenjska Lebensbedürfnis, po informacijah Informationsbedürfnis, po izpovedovanju Mitteilungsbedürfnis, po kontaktih Kontaktbedürfnis, po ljubezni Liebesbedürfnis, po nežnosti Zärtlichkeitsbedürfnis, po podpori Anlehnungsbedürfnis, po počitku Ruhebedürfnis, po pravnem varstvu Rechtsschutzbedürfnis, po senzacijah Sensationsbedürfnis, po snagi Reinlichkeitsbedürfnis, po spanju Schlafbedürfnis, po svobodi Freiheitsbedürfnis, po uveljavljanju Geltungsbedürfnis, po zaščiti Schutzbedürfnis)
zadovoljevanje potreb die Bedürfnisbefriedigung
čutiti potrebo das Bedürfnis haben (zu)
postati komu potreba (jemandem) zum Bedürfnis werden

2. (lakota, sla) der Hunger (nach) (po branju Lesehunger), der Drang (po delovanju Schaffensdrang), der Trieb (po igri Spieltrieb)

3. (potrebna količina česa) der Bedarf (an), -bedarf (dnevna Tagesbedarf, po beljakovinah Eiweißbedarf, po energiji Energiebedarf, po hrani Nahrungsbedarf, po hranilih Nährstoffbedarf, po kalorijah Kalorienbedarf, po kisiku Sauerstoffbedarf, po lesu Holzbedarf, po nafti Erdölbedarf, Ölbedarf, po toploti Wärmebedarf, po vodi Wasserbedarf, po zraku Luftbedarf, po prostoru Raumbedarf)
zadovoljitev potreb die Bedarfsbefriedigung
v skladu s potrebami bedarfsgerecht
lastne potrebe množina der Eigenbedarf, der Selbstgebrauch, der Selbstverbrauch (za lastne potrebe für den Selbstverbrauch)
družinske potrebe množina der Familienbedarf
prevoz za lastne potrebe der Werkverkehr
večje/dodatne potrebe der Mehrbedarf
življenjske potrebe množina der Lebensbedarf
po potrebi nach Bedarf, im Bedarfsfall

4. (zahteva) das Erfordernis

prêmog coal

prêmog lignit lignite
mehki prêmog soft coal
trdi prêmog hard coal
rjavi prêmog brown (ali vegetable) coal; (antracit) anthracite, hard coal
smolnat, smolasti prêmog bituminous coal
nesortiran prêmog ungraded coal
kopanje, proizvodnja prêmoga coal-mining
nahajališče prêmoga coalfield
lopa za prêmog coal shed
shramba za prêmog coalhole, coal store
nakladač, nakladalec prêmoga coal-heaver
ladja, vagon za prevoz prêmoga coaler
poraba prêmoga consumption of coal, coal consumption
posoda za prêmog coal scuttle
parnik na prêmog coal-burner
rudnik prêmoga coal mine
skladišče prêmoga coal yard
trgovec s prêmogom coal merchant
zaboj za prêmog coal-bin
naložiti prêmog na ogenj to put coal on the fire
naložil bom še malo prêmoga I'll just put a bit more coal on
vzeti, založiti se s prêmogom (o lokomotivi) to take on coal

prevažanj|e srednji spol (-a …)

1. der Transport, die Beförderung
določila o prevažanju Transportbestimmungen množina ➞ → prevoz

2. (vožnja) zoprno, odvečno: die Fahrerei

prijèvoz m (ijek.) gl. prevoz

prikolic|a¹ [ó] ženski spol (-e …) der Anhänger (enoosna Einachsanhänger, prekucna Kippanhänger); der Autoanhänger, das Anhängefahrzeug
bočna prikolica pri motorju: der Beiwagen, der Seitenwagen
avtomobilska prikolica za prevoz čolna der Boottransporter, Bootsanhänger
stanovanjska prikolica der Wohnwagen, Wohnwagenanhänger, Wohnanhänger, šotorska: Klappwohnwagen, Klappanhänger, Faltwohnwagen
nakladalna prikolica agronomija in vrtnarstvo der Ladewagen
motor s prikolico die Beiwagenmaschine
tovornjak s prikolico der Lastzug, Lastwagenzug