Franja

ovulacija samostalnik
(obdobje v menstruacijskem ciklusu) ▸ peteérés, ovulációKontracepcijske tablete vsebujejo ženske spolne hormone, estrogene in gestagene, ki preprečujejo ovulacijo. ▸ A fogamzásgátló tabletták női nemi hormonokat, ösztrogéneket és gesztagéneket tartalmaznak, amelyek megakadályozzák az ovulációt.

paid [péid] preteklik & pretekli deležnik od to pay 2

fully paid plačan v celoti
paid for plačan, povrnjen (škoda)
paid up odplačan
pogovorno to put paid to končati s, z; preprečiti, odvrniti

parer [pare] verbe transitif (o)krasiti (de z), (o)kititi; (o)čistiti, (o)trebiti (zelenjavo); architecture oklesati; technique pripraviti, prirediti; odbiti, prestreči, parirati (le coup udarec); ustaviti (konja); verbe intransitif odvrniti (à quelque chose kaj), (u)braniti se; ustaviti se

parer à un danger odvrniti, preprečiti nevarnost
parer au plus pressé, au plus urgent odpomoči najnujnejšemu, napraviti najnujnejše za preprečitev ali omiljsnje zla
on ne saurait parer à tout človek ne more na vse misliti
être paré contre le froid biti zaščiten proti mrazu
il se parait du titre de directeur général ničemerno si je dajal naslov generalnega direktorja, izdajal se je za generalnega direktorja
se parer des plumes du paon krasiti se s tujim perjem

pedazo moški spol kos; grižljaj

pedazo de animal, pedazo de bruto, pedazo de bárbaro (fig) govedo, teleban, surovina
el pedazo de mi alma (ali corazón), pedazo de mis entrañas moj ljubček, moj srček
pedazo de pan fig dobrodušen človek
por un pedazo de pan za smešno nizko ceno, zastonj
pedazo por pedazo kos za kosom
poner un pedazo a nekaj zakrpati
caerse a pedazos do smrti utrujen biti
hacer pedazos razkosati, uničiti; preprečiti (načrte)
hecho pedazos nadvoje, narazen
a pedazos, en pedazos v kosih
hacerse pedazos pop konec vzeti

peligro moški spol nevarnost

peligro de muerte smrtna nevarnost
correr peligro v nevarnosti biti, tvegati
afrontar un peligro kljubovati nevarnosti
estar en peligro biti v nevarnosti
exponerse a un peligro izpostavljati se nevarnosti
ofrecer peligro nevaren biti
poner en peligro v nevarnost spravljati, ogrožati
conjurar un peligro odvrniti (preprečiti) nevarnost

pellō -ere, pepulī, pulsum (prim. umbr. arō-peltu = appelito, admoveto)

1. udarjaje ali porivaje mahniti (mahati), pognati (poganjati), zagnati (zaganjati), odriniti (odrivati), prožiti, sprožiti (sprožati): contis navigia Cu., nerva in fidibus Ci. brenkati, udarjati na strune, manu lyram O. brenkati na liro, classica Tib. dati zatrobiti, sagitta pulsa manu V.; pesn.: Haemon O. stres(a)ti; pren.: longi sermonis initium pepulisti Ci. sprožil si nov, snovno bogat pogovor; tudi = nagnati (naganjati), prignati (priganjati): Iovis sic numina pellunt V.

2. metaf. ganiti, vznemiriti (vznemirjati), v srce seči (segati) komu, prevze(ma)ti koga: ipsum nullius forma pepulerat captivae L., quod (sc. dictum) cum animos hominum auresque pepulisset Ci., non mediocri curā Scipionis animum pepulit Ci. je vzbudilo Scipionu nemajhne skrbi.

3. biti, udariti (udarjati) kaj, ob kaj, na kaj: T., terram pede H., Lucr., humum pedibus Cat. teptati, vada remis Cat., fores Ci. (po)trkati na vrata, palus pulsa sonat cantu V. odmeva, puer pulsus Ci. (pre)tepen, s pestmi bit; pesn.: pulsus ramo Pr. zadet; tako tudi volucre pulsus V. = ranjen; pren. zadeti koga kaj, pripetiti, zgoditi se komu kaj: nulla me pepulit insignis iniuria Ci. ep.

4. pahniti (pehati) od, iz ali s česa, gnati, izgnati (izganjati), odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), (s)poditi, prepoditi, zapoditi: Pl., Ter.,T. idr., aliquem domo, foro, civitate, possessionibus Ci., regno H., Iust., sedibus S., patriā pelli N., pulsus (= exsul) patriā carebat N., exsules pulsi L., p. urbe O., loco L., magistratūs templis Ci., aliquem e foro Ci., ex Galliae finibus C., ab urbe, a sacris, ab agris O., pelli in exsilium Ci., miles pellitur foras Ter.; (o stvareh) odgnati (odganjati), odvrniti (odvračati), odriniti (odrivati) nazaj, potisniti (potiskati) iz česa: flumen pulsum Cu., flumen natatu Aus., niveo pectore aquam Tib. ali facilis unda pellitur manu Tib. (o plavajočih), p. aquam de agro Plin., calculos e corpore Plin.; occ. kot voj. t.t. (sovražnika) potisniti (potiskati) nazaj, odbiti, zapoditi, zadreviti, pregnati, v beg pognati, poraziti, potolči, premagati: Iust. idr., primo concursu hostes pelluntur atque in fugam coniciuntur C., milites primo congressu pulsi fugatique S., armis perterritus, fugatus, pulsus Ci., primum gradu moverunt hostem, deinde pepulerunt, postremo … avertunt L.; pren.: si animus hominem pepulit Pl. če je duh porazil človeka (kakor kakega sovražnika).

5. metaf. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), razgnati (razganjati), odpoditi, prepoditi: pelle moram O. nehaj se obotavljati, pulso pudore O. brez sramu, tecta, quibus frigorum vis pelleretur Ci. ki naj bi odvračala (pregnala) hud mraz, malorum medicamentorum introitum Plin. preprečiti, preprečevati, nunc vino pellite curas H., famem glande O. (po)tešiti, pulsus corde dolor V., maestitiam ex animis Ci., quo tibi pulsus amor? V. kam je izginila ljubezen?, lacrimas Creusae pelle V. Kreuze ne objokuj več.

Opomba: Nenavaden plpf. pulserat: Amm.

pipe¹ [páip] samostalnik
(dovodna) cev; piščalka, frula; brlizganje, žvižganje (ptičje)
glasba, množina dude
anatomija sapnik, prebavni kanal; glas (pri petju); pipa za tobak
geologija dimnik
mineralogija cev za zračenje v rudniku, rudna žila cilindraste oblike
botanika votlo steblo, votel pecelj
ekonomija vinski sod ali sod za olje (105 galonov, ca 477 litrov)
britanska angleščina, zgodovina obračun državne blagajne (Pipe Roll, Great Roll of the Pipes)
sleng lahka naloga

pipe of piece pipa miru
pogovorno put that in your pipe and smoke it! dobro si zapomni!, figurativno pomiri se s tem
to put s.o.'s pipe out preprečiti komu kaj
organ pipe orgelska piščalka
to clear one's pipe odkašljati se, odhrkati se

pourvoir* [purvwar] verbe intransitif (po)skrbeti (à za); verbe transitif opremiti, oskrbeti (de z); priskrbeti (quelqu'un de quelque chose komu kaj); preskrbeti, omožiti, oženiti

se pourvoir d'aliments, de linge oskrbeti še z živili, s perilom
se pourvoir en appel (juridique) vložiti priziv
se pourvoir en cassation, en nullité vložiti ničnostni priziv
se pourvoir en grâce vložiti prošnjo za pomilostitev
se pourvoir en justice sodno nastopiti, tožiti
pourvoir à un poste zasesti neko (službeno) mesto
être pourvu de vêtements chauds biti oskrbljen s toplimi oblačili
pourvoir au désordre preprečiti nered
pourvoir ses enfants preskrbeti svoje otroke
pourvoir aux besoins de sa famille skrbeti za potrebe svoje družine
j'y pourvoirai pobrigal se bom, poskrbel bom za to
il n'a qu'à se pourvoir ailleurs saj (on) lahko gre kam drugam

prae-cīdō -ere -cīdī -cīsum (caedere)

I.

1. spredaj odsekati, spredaj odrezati: Varr. fr., Cl., Hier. idr., linguam alicui Pl. ali alicuius Amm., caput L., Plin., manūs Ci., Cu., Hirt., Auct. b. Hisp., aures Iust., capillos Petr., barbam Plin., ramos Plin., vitam Col., ancoras Ci., L. presekati sidrnjake (= sidrne vrvi); pt. pf. subst. praecīsum -ī, n odrezan kos, odrezek, rezina mesa, zrezek: praecisum omasum pernam callus glisis glandia Naev. ap. Non., illi praeciso atque epulis capiuntur opimis Luc. ap. Non.; occ. skopiti, kastrirati: praecisi fanatici Lamp.; pt. pf. subst. praecīsī -ōrum, m skopljenci, rezanci, kastrati, kastriranci: praecissi et professi impudentiam Sen. ph.

2. metaf. odrezati =
a) praecidere (alicui) linguam Pl. onemiti koga, utišati koga.
b) (s)krajšati, skrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati: omnes sinus Sen. ph. = naravnost pluti, iter Plin.
c) vzeti, jemati, odvze(ma)ti: spem Ci., dubitationem Ci. razbliniti, razbiti, causam belli H. odstraniti, sibi reditum Ci. preprečiti si, odsekati si, onemogočiti si, zapreti si, sibi istam licentiam libertatemque dicendi Ci. omejiti, odvzeti, kratiti, prikrajš(ev)ati.
d) odbiti, odkloniti, odreči: plane sine exceptione praecidere Ci. —

II. (s prikritim pomenom praep.)

1. presekati, prerezati: caput mediae canis praecisae L., cotem novaculā Ci., naves, quibus usus non est omnes aut praecidisse aut incendisse dicunt Ci. razbiti.

2. metaf.
a) pretrgati kaj, prekiniti kaj, prenehati kaj: Sen. ph. idr., ut amicitias quae minus delectent et minus probentur magis decere censent sapientes sensim diluere quam repente praecidere Ci.
b) (o govoru) na hitro končati, prenehati govoriti, umolkniti: brevi praecidam Ci. kmalu preneham (umolknem), praecide Ci. hitro končaj = povej na kratko. Od tod adj. pt. pf. praecīsus 3

1. strm, prepaden, nagnjen, brežen, navzdolnji, navzdol usmerjen (vodeč): iter, saxum V., rupes Q.

2. metaf. okrajšan, skrajšan, kratek: breviora et praecisa erunt superiora Ci., conclusiones Q., expositio undique p. Q. (pri)sekana, odsekana. — Adv. praecīsē

1. okrajšano, skrajšano, kratko, z malo besedami, v nekaj besedah (naspr. plene et perfecte): sed id praecise dicitur Ci. a to je le skrajšan izraz.

2. čisto, naravnost, kratko malo, nasploh, brez pogoja (brezpogojno): negare Ci. ep., cavere non praecise, sed cum condicione Ulp. (Dig.).

prae-currō -ere -cucurrī in -currī -cursum (prae in currere)

I. intr.

1. naprej (s)teči, naprej (po)hiteti, naprej iti: Pl. idr., abi, praecurre Ter., p. ad Caesarem C., praecurrunt equites C., praecurrere ante omnes C., praecurrere per coles Auct. b. Afr., praecurrit index ad Persea L., praecurrere aliquem Sen. ph.; subst. praecurrentia -ium, n prejšnje, preteklo, minulo, prejšnjost, preteklost, minulost: et contraria et consequentia et consentanea et quasi praecurrentia et repugnantia Ci., ut primordia rerum et quasi praecurrentia, in quibus inest aliquid argumenti Ci.

2. metaf. naprej hiteti, prehiteti: eo fama iam praecurrerat de proelio Dyrrhachino C. se je bil glas že razširil naprej; z dat.: ut certis rebus certa signa praecurrerent Ci. se prikazujejo pred njimi; occ. preseči (presegati), prekositi (prekašati): alicui studio Ci. —

II. trans.

1. prehiteti, prej pri(spe)ti: alicuius adventum Plin. prehitevši preprečiti, aliquem celeritate C., quo (sc. ore) Appii interitum veridica Pythiae vaticinationis fides praecucurrit Val. Max.; pren.: aliquem equis albis H. triumfirajoč prekositi.

2. preseči (presegati), prekositi (prekašati): aliquem nobilitate N., oratores iudicio T. (Dial.) v okusu, aetate p. aliquem Ci. biti starejši od koga.

prae-iuvō -āre -iūvī (prae in iuvāre) prej podpreti (podpirati), prej pomoči (pomagati): et credebatur affectam eius fidem praeiuvisse (po novejših izdajah parce iuvisse) T. pomagati pojemajočemu kreditu = preprečiti izgubo kredita zaradi zapadlosti.

prae-veniō -īre -vēnī -ventum (prae in venīre)

1. prej ali pred kom priti (prihajati), prestreči (prestrezati, prestregati) koga, prehite(va)ti koga: hostis breviore viā praeventurus erat L., (sc. oritur) candida Lucifero praeveniente dies O.; pri tožbi: Icti.; z acc.: hostem L.; pesn. (v tmezi): praeque diem veniens age V.; metaf.: praevenire famam, desiderium plebis L., balneo frigus Cels., morte praeventus Iust., Plin. iun. ki (ker) ga je prehitela smrt, (sc. tempus illud) non praeventum morte fuisse dolet O., nisi praeveniretur Agrippina T. če ne prehitijo (= če ne posežejo vmes, ne preprečijo) z Agripino (= z umorom Agripine), ut praeveniretur, ab iisdem interfectus est Eutr., dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S. ovreti, preprečiti, onemogočiti; tako tudi: nisi aliqui casus aut occupatio eius consilium praevenisset (po novejših izdajah peremisset) Ci.

2. pren. preseči (presegati) koga, biti boljši (izvrstnejši) od koga: Nomentaneae (sc. vites) vini nobilitate subsequuntur Aminneas, fecunditate vero etiam praeveniunt Col.

preclusive [priklú:sív] pridevnik (preclusively prislov)
izključevalen; preprečevalen, ki zadržuje

to be preclusive of preprečiti kaj

prepreč|evati (-ujem) preprečiti (etwas) unmöglich machen, (einer Sache) entgegenwirken; (etwas) (laufend) verhindern, vermeiden, verhüten, vnaprej: vorbauen (gegen); komu kaj (jemanden) hindern an, (jemanden) abhalten von, (jemandem (etwas)) verwehren
kar preprečuje … -hindernd
(zakon ehehindernd), verhütend (gnitje fäulnisverhütend)

preprečeváti (-újem) | prepréčiti (-im) imperf., perf. impedire; ostacolare; ovviare, precludere, prevenire, scongiurare, sventare, vanificare:
preprečiti nesrečo impedire, scongiurare un pericolo
bolje je preprečevati kakor zdraviti meglio prevenire che curare
preprečevati razvoj ostacolare lo sviluppo
preprečevati širjenje novih idej precludere la diffusione di nuove idee
preprečiti uresničitev načrta vanificare la realizzazione del piano
preprečiti pobeg sventare la fuga

prevention [privénšən] samostalnik
preprečitev, odvrnitev

prevention is better than cure boljše je preprečiti, ko zdraviti

preventiva je boljša kot kurativa frazem
(pregovor) ▸ jobb a bajt megelőzni, mint kezelni
Ministrstvo se je odločilo alkoholizem zatreti že v kali in se ravna po preverjenem načelu, da je boljša preventiva kot kurativa. ▸ Az alkoholizmust már csírájában el akarja fojtani a minisztérium, és a „jobb a bajt megelőzni, mint kezelni‟ bevált elvét alkalmazza.
Sopomenke: bolje preventiva kot kurativa, bolje je preprečiti kot zdraviti

prō-spiciō -ere -spexī -spectum (prō in speciō)

I. intr.

1. v dalj(av)o (naprej, ven, tja) gledati (zreti, videti): Varr. ap. Non., Plin., Auct. b. Hisp., Ambr. idr., parum prospicio Pl. ali parum prospiciunt oculi Ter. ne vidim dobro na daleč, oči ne vidijo dobro v (na) dalj(av)o, longe, per umbram V., multum prospexeris Ci. ep. boš daleč videl, boš imel širen (odprt) razgled, Venus prospiciens O. (Venerin kip na Cipru); izhodišče v abl.: tumulo V., quā prospici poterat Cu.; s praep.: ex moenibus H., ex locis superioribus C.; smer: ex castris in urbem C., ultra mundum Sen. ph.; pesn. v dat.: alto (na odprto morje, po odprtem morju) prospiciens V.; occ. oprezati: puer ab ianuā prospiciens N., prospexit (sc. feles) toto die Ph.

2. metaf. (po)skrbeti (za koga, za kaj), na oprezu biti, opazovati, oprez(ov)ati, biti previden, biti pazljiv, (za)varovati se, opraviti (opravljati) preprečitvene (zaščitne, preventivne) ukrepe: nisi prospicis, nisi prospectum aliquid est Ter., prospicite atque consulite Ci.; z dat.: Col., Plin. iun., Cl. idr., liberis suis N., sociis, patriae, saluti civium, vectigalibus Ci., saluti, rei frumentariae C., malo Ci. preprečiti (odvrniti) zlo; s finalnim stavkom: Ci., Icti. idr., ne quid sibi … nocere posset C. —

II. trans.

1. od daleč (v dalj(av)i) ali pred seboj zagledati (ugledati, zazreti, uzreti, videti, opaziti, zapaziti): agmen hostium Cu., procul Camillum, campos longe V., Hebrum H., ex speculis (aethere V.) classem L., ex equo provinciam a se nudatam Ci., summā ab nudā Italiam V., moenia urbis Tarpeiā de rupe Lucan.; z ACI: Teucri prospiciunt nubem glomerari V.; pren.: senex aut prospiciens senectuti Sen. ph. starost pred seboj videč, bližajoč se starosti; occ.
a) od daleč (z drugimi) gledati kaj, ogled(ov)ati (si) kaj, opazovati: incendium e Tiberianā domo, e triclinio ardentem rogum Suet.
b) le od daleč pogledati = ne stopiti v kaj, ne obiskati česa: prospeximus curiam, neque prospexisse castra contentus Plin. iun., vitam Sen. ph. (o človeku, ki umira v otroški dobi).
c) imeti ali nuditi (ponujati) pogled (razgled) na kaj: O., Mel. idr., domus prospicit agros H., villa prospicit mare Ph., villa lacum prospicit, cubiculum … fenestrā prospicit mare Plin. iun.

2. metaf.
a) (v)naprej videti, previde(va)ti, (za)slutiti: futura, futuros casus rei publicae Ci., exitum vitae suae ali iuvenis L., ex imbri soles V.; z odvisnim vprašalnim stavkom: prospicere animo, quid futurum sit Ci.
b) oskrbeti (si), priskrbeti (priskrbovati) (si), preskrbeti (preskrbovati) (si), oskrbeti (oskrbovati) koga s čim, (po)iskati (si) kaj: Lucan., Val. Max. idr., commeatūs L., sedem senectuti vestrae L., habitationem sibi Petr., obtulit se ad ferramenta prospicienda Ci., filiae prospicere maritum Plin. iun. — Od tod adj. pt. pr. prōspiciēns -entis previden, oprezen, pazljiv pri (v) čem: periculi Ambr.; adv. prōspicienter: res salubriter ac prospicienter animadversas Gell.

próti against

próti (prefiks) anti-, counter-; (smer) towards, to, in the direction of, on, for; contrary to; (čas) about, by, ZDA around; pravo, šport versus (krajšava: v. ali vs.); (v primeri z) compared with
za in próti for and against, pro and con
sredstvo próti remedy for
próti vetru against the wind
próti koncu meseca towards the end of the month
próti šesti uri about six o'clock
Avstralija próti Angliji Australia versus England
próti nam against us
próti mojemu prepričanju (volji) against my conviction (will)
próti pričakovanju unexpectedly, suddenly
próti potrdilu o prejemu on receipt
próti toku against the tide
próti vodi up the river
próti zakonu against the law, illegally, unlawfully
próti zdravemu razumu preposterously, absurdly
próti mojim ukazom contrary to my orders
to je dobro próti glavobolom it's good for headaches
to je próti mojim navadam it is against (ali contrary to) my usual practice
jaz sem próti I am opposed to it
bilo je 30 glasov za predlog, 40 pa próti there were 30 votes for and 40 against
próti meni je bil zelo prijazen he was very kind to me
sem 100% próti I am dead against it
to je próti mojemu prepričanju this runs counter to my convictions
boriti se próti toku to struggle against the tide
delovati próti to counteract, to neutralize, (preprečiti) to thwart, to frustrate, to balk (ali baulk), to baffle
boriti se próti premoči to fight against odds
dvigniti oči próti nebu to look up to heaven
držati pismo próti luči to hold a letter up to the light
glasovati próti to vote »no«
enotno, složno glasovati próti to vote down
glasovati próti predlogu to vote against a motion
nimam nič próti temu I don't mind it, I have no objection to it
nimam nič próti kajenju I don't object to people smoking
ne morem nič reči próti I can say nothing to the contrary
govoriti za in próti to speak pro and con
iti próti domu to head for home (ali homewards)
iti próti severu to go towards the north (ali northwards)
vojska gre próti mestu the army is marching on the town
izpustiti próti kavciji to release on bail
marširati próti sovražniku to march against the enemy
ležati z obrazom próti zemlji to lie face downwards (ali on one's face)
nahujskati brata próti bratu to set brother against brother
napravil sem to próti svoji volji I did that against my own inclination
pluti próti vetru to sail against the wind
porini klavir próti zidu! push the piano up against the wall!
stavim 10 próti 1, da... I bet you ten to one that...
vzdržati próti sovražniku to hold out against the enemy

provide [prəváid]

1. prehodni glagol
preskrbeti, oskrbeti, opremiti, dobaviti (with kaj, s čim)
pravno določiti, predpisati, pripraviti (zakon, pogodbo)

2. neprehodni glagol
preskrbeti se (si), oskrbeti se (si), zavarovati se (against pred)
skrbeti (for za)
računati s čim, pripraviti
pravno predpisati, določiti (that da)

ekonomija to provide payment preskrbeti kritje, poskrbeti za plačilo
to provide an opportunity nuditi priložnost
to provide against zavarovati se pred, varovati se; pravno preprečiti
pravno the law provides that zakon določa, da
to provide for the needs opraviti naravne potrebe