Franja

nov (-a, -o)

1. neu
čisto nov/nov novcat nagelneu, brandneu, funkelnagelneu

2. znamka: postfrisch; kaseta, trak: unbespielt
tovarniško nov fabrikneu
kot nov im Neuzustand, neuwertig
(novega tipa) neuartig

3.
prehod v novo … die …-wende
(dobo Zeitenwende, leto Jahreswende, stoletje Jahrhundertwende, tisočletje Jahrtausendwende)

4. novega:
registracija novega vozila die Neuzulassung
vrednost novega predmeta (polna vrednost) der Neuwert
izdelava novega die Neuansetzung, Neuanlegung

5.
na novo um-
(napisati umschreiben, naviti umwickeln, programirati umprogrammieren, urediti umordnen, vezati umbinden); auf- (oblaziniti aufpolstern, poseliti aufsiedeln)
na novo obogatel neureich
na novo oživiti erneuern, beleben
na novo sprejeti/sprejeta der Zugang, Neuzugang
na novo začeti neubeginnen, einen Neubeginn wagen
na novo sklenjena pogodba der Neuvertrag
na novo prirediti neu bearbeiten

6.
figurativno nov začetek die Stunde Null; der Neubeginn
k novim ciljem zu neuen Ufern
piha nov veter das Blatt hat sich gewendet
figurativno nova metla močno pometa neue Besen kehren gut
figurativno devati novo vino v stare mehove neuen Wein in alte Schläuche füllen
figurativno (gledati kaj) kot tele nova vrata (vor etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg/wie die Kuh vor einem neuen Tor
| ➞ → novi, novo, novo-

obbligato

A) agg.

1. zavezan; prisiljen:
sentirsi obbligato verso qcn. čutiti se zavezanega, dolžnega komu
obbligato a letto priklenjen na posteljo

2. obvezen, neizogiben; predpisan, obligaten, obligatoren:
passaggio obbligato obvezni prehod, obvezna pot (tudi pren.);
discesa obbligata šport slalom

B) m pravo obligiranec

odgovornost² [ó] ženski spol (-i …)

1. pravo kazenska: die Schuldfähigkeit; (prištevnost) die Zurechnung, die Zurechnungsfähigkeit

2. pravo odškodninska: die Haftung, die Haftpflicht, die Haftbarkeit, die Gewährleistung, die Gewähr; -haftung (individualna Individualhaftung, za napake Mangelhaftung, kolektivna Kollektivhaftung, objektivna Gefährdungshaftung, države za škodo, ki jo povzročijo njeni organi Organhaftpflicht, lastnika živali Halterhaftung, podjetnika Unternehmerhaftung, proizvajalca Herstellerhaftung, Produzentenhaftung, za škodo Schadenshaftung, solidarna Solidarhaftung, Gesamthaftung)
neomejena odgovornost unbeschränkte Haftung
izključitev odgovornosti der [Haftungsausschluß] Haftungsausschluss
načelo povzročiteljeve odgovornosti za škodo das Verursacherprinzip
nošenje odgovornosti die Gefahrtragung
omejitev odgovornosti die Haftungsbeschränkung
prehod odgovornosti na koga drugega der Gefahrübergang
družba z neomejeno odgovornostjo offene Handelsgesellschaft
družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) Gesellschaft mit beschränkter Haftung ( GmbH, avstrijsko: Ges.m.b.H.)
terjati odgovornost od koga (jemanden) für (etwas) haftbar machen

3. disciplinska: die Rechenschaft
klicati na odgovornost (jemanden) zur Rechenschaft ziehen, zur Rede stellen, zur Verantwortung ziehen für
vzeti nase odgovornost za herhalten müssen für

olájšati (bolečino) soulager, adoucir, calmer, apaiser ; (težo) alléger (tudi figurativno) , diminuer ; (nalogo) faciliter, rendre plus facile ; (vest) décharger

olajšati se s'alléger
olajšati komu bolečine, trpljenje soulager (ali adoucir, calmer, apaiser) la souffrance à quelqu'un
olajšati prehod čez reko faciliter (ali rendre plus facile) le passage de la rivière
olajšati plačevanje donner des facilités de paiement
olajšati si tovor alléger (ali diminuer) sa charge
olajšati si delo s stroji se faciliter le travail à l'aide de machines
olajšati si srce z govorjenjem, z jokom se soulager le cœur en parlant, en pleurant
olajšati si vest décharger sa conscience
v temni ulici so ga olajšali za denar il a été soulagé (ali délesté) de son argent dans une rue sombre
olajšati se (opraviti potrebo) familiarno se soulager

ovírati impedir; estorbar

ovirati promet, prehod impedir el paso
ovirati koga pri pisanju estorbar a alg al escribir

ózek (ózka -o) adj.

1. stretto, angusto:
ozka cesta una strada stretta
ozek prehod passaggio stretto
ozka čez pas stretta di vita, con vitino da vespa

2. pren. angusto; gretto, meschino; bottegaio:
ozka provincialna miselnost mentalità meschina, provinciale, bottegaia

3. stretto, ristretto, limitato:
ozke hlače calzoni stretti
obleka mi je ozka il vestito mi va stretto
stvar, ki jo pozna le ozek krog strokovnjakov materia conosciuta solo da un gruppo ristretto di specialisti
med pojavoma je ozka zveza tra i due fenomeni c'è un nesso stretto
anat. ozka medenica bacino stretto
vet. ozka trakulja tenia (Tenia solium)
ozki film pellicola a passo ridotto
lingv. ozki samoglasnik vocale stretta, chiusa
žel. ozki tir linea a scartamento ridotto
pren. ozko grlo strettoia; difficoltà, vicolo cieco, impasse, strozzatura
anat. ozko črevo intestino digiuno
obramba ozkih cehovskih interesov diffesa di interessi settoriali
geogr. ozek gorski prelaz forcella
pren. ozek hodnik budello
ozka luknja pertugio
ekst. ozka proga stria
alp. ozka razpoka (v skalah) doccione
ozka ulica angiporto, calle, vicolo
gastr. ozki rezanci bavette

pasaž|a ženski spol (-e …) die Passage; (prehod) der Durchgang; v besedilu, filmu: die Passage, die Strecke

passer [pɑse] verbe intransitif (mimo, skozi, naprej) iti; teči mimo; preiti, miniti; izdelati (v šoli); biti veljaven, veljati (pour za); spregledati, oprostiti (sur quelque chose kaj); verbe transitif podati; iti mimo (quelque chose česa); prekositi; presegati; prepeljati (o brodu), pretlačiti skozi sito, pasirati (npr. paradižnik); prebiti, preživeti (čas); izdelati, napraviti (izpit); prevleči (en z); podati (žogo); predvajati (film), zavrteti, igrati (gramofonsko ploščo); obleči (suknjič ipd.)

se passer vršiti se, odigravati se, (z)goditi se; poteči, miniti; popustiti; vzdržati se (de quelque chose česa); odreči se (de quelque chose čemu); lahko pogrešati, biti brez, prebiti brez; prenesti (bolezen)
passe! naj bo! zaradi mene! no prav!
passe encore to naj bi še bilo, to naj bi še šlo
passons! pustimo to!
on ne passe pas ni prehoda
défense de passer prehod prepovedan
passer par les armes ustreliti
passer des aveux priznati
passer du blanc au noir pasti iz ene skrajnosti v drugo
passer de bouche en bouche iti od ust do ust
passer capitaine postati stotnik, kapitan
passer son chemin iti naprej po svoji poti
passer commande naročiti, izvesti naročilo
cela se passe de commentaires komentarji za to niso potrebni
passer en compte (commerce) vknjižiti, zaračunati
passer condamnation priznati krivico
passer du côté de prestopiti na stran, k; spremljati
passer de l'autre côté (pre)iti na drugo stran
passer en couleur (po)pleskati
passer au crédit (commerce) vpisati v dobro
passer au crible, au tamis prerešetati, presejati
passer en dépense (commerce) vpisati v breme
le camion lui est passé dessus tovornjak ga je povozil
passer devant prehiteti
passer par écrit napisati
passer écriture, dans les livres (commerce) vknjižiti
passer à l'ennemi preiti k sovražniku
en passer par quelque chose imeti kaj za seboj
passer l'éponge sur quelque chose oprostiti kaj
passer un examen napraviti izpit
se faire passer pour quelqu'un izdajati se za koga
faire passer quelqu'un par où l'on veut delati s kom vse, kar hočemo
faire passer en justice postaviti pred sodišče
passer dans le feu pour quelqu'un iti za koga v ogenj
passer un film predvajati film
passer en force de chose jugée (sodba) postati pravnomočen
passer en force de loi dobiti zakonsko moč
passer en fraude vtihotapiti
passer sa fureur sur quelqu'un stresti svojo besnost na koga
passer la main (politique) potegniti se nazaj, umakniti se
passer pour un honnête homme veljati za poštenjaka
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke
passer un marché skleniti kupčijo
passer la mesure iti čez mero, prenapeti lok
passer de mode iti iz mode, postati nemoderen
cette monnaie ne passe plus ta denar ni več v veljavi
passer une bonne nuit prebiti dobro noč
passer à l'ordre du jour preiti na dnevni red
passer outre iti preko vsega
passer outre à preiti k
passer par quelque chose (morati) iti skozi
passer le pas (figuré) ugrizniti v kislo jabolko; umreti
passer en proverbe preiti v pregovor
passer en revue (militaire) pregledati (čete); kontrolirati, natančno pregledati
savoir se passer de opraviti brez, moči shajati brez
passer sous silence molče iti preko
passer à tabac (populaire) (pre)tepsti
passer en tan (chamois, mégie) (na irh, belo) strojiti
passer à l'ordre d'un tiers žirirati (menico)
je passe sur les détails ne omenjam podrobnosti
passer sur le ventre, sur le corps à quelqu'un iti preko koga, pregaziti koga
cela me passe tega ne razumem
cela a passé à la fleur de corde to je viselo na nitki
cela passe mes forces to presega moje moči
cela passe l'imagination tega si ni mogoče predstavljati
l'envie m'en a passé minilo me je veselje za to
il passe mal son temps, le temps slabo je z njim, slabo mu gre
il me passe par la tête pade mi v glavo, pride mi na misel
passer à la visite médicale iti na zdravniški pregled
il passera par mes mains (familier) mi bo že prišel v roke
il faut en passer par là moramo ugrizniti v (to) kislo jabolko
ça lui passera to ga bo minilo
que cela ne nous passe pas to naj ostane med nama
y passer doživeti (težko) preskušnjo; umreti

pedestrian¹ [pidéstriən] pridevnik
pešaški, ki gre peš
figurativno nezanimiv, suhoparen, vsakdanji, prozaičen

pedestrian crossing prehod za pešce
pedestrian island cestni otok

pedonale agg. peščev, za pešce:
passaggio pedonale prehod za pešce

peš|ec [é] moški spol (-ca …) der Fußgänger, avstrijsko: der Fußgeher
… za pešce Fußgänger-
(cona die Fußgängerzone, most die Fußgängerbrücke, promet der Fußgängerverkehr)
prehod za pešce der Fußgängerüberweg, der Fußgängerstreifen, Zebrastreifen
semafor za pešce das Fußgängerlichtzeichen
steza za pešce der Fußgängerweg; Gehweg
otok za pešce na sredi ceste: die Schutzinsel

péšec walker, pedestrian; (vojak) foot soldier, infantryman, pl -men

on je dober (slab) péšec he is a good (bad) walker
nepreviden péšec (pogovorno) jaywalker
prehod za péšce pedestrian crossing

péšec (-šca) m

1. pedone:
prehod za pešce passaggio pedonale

2. voj. (pešak) fante

pindarico agg. (m pl. -ci) lit. Pindarov, pindarski:
volo pindarico pren. nenaden skok, preskok, prehod (na drugo temo)

podzêmeljski souterrain, du sous-sol

podzemeljska atomska eksplozija explosion ženski spol atomique souterraine
podzemeljski hodnik souterrain moški spol
podzemeljska ječa basse-fosse ženski spol
podzemeljski prehod, rov passage moški spol souterrain, galerie ženski spol souterraine
podzemeljski zakladi les richesses du sous-sol
podzemeljsko zaklonišče abri moški spol souterrain
podzemeljska železnica chemin moški spol de fer souterrain, (v Parizu) (chemin moški spol de fer) métropolitain, familiarno métro moški spol

point¹ [pwɛ̃] masculin pika; točka; kraj, mesto; vbod; (šola) ocena, red

à point ravno prav, primerno, pravočasno
le rôti est cuit à point pečenka je ravno prav pečena (ne presurovo ne preveč pečena)
à tel point que tako zelo, da
au point dobro urejen, ki dobro funkcionira
au dernier point skrajno
au point où nous sommes kot so stvari sedaj
au point du jour ob dnevnem svitu, ob zori
à point nommé ob določenem času, (ravno) ob pravem času
de, en tout point v vsakem pogledu, popolnoma
sur ce point v tej točki, glede te točke
point d'appui oporišče; figuré opora
point d'arrêt postajališče; krajišče
point d'attache kraj, kamor se navadno vračamo
point facultatif postajališče po potrebi
point cardinal nebesna stran
point central središče, osrednja točka
point de chute (aéronautique) mesto padca letala
point de congélation ledišče
point de contact stičišče
point de controverse (juridique) sporna točka
point de côté (médecine) zbadanje v boku
point de croix (vezenje) križni vbod
point de décollage (raketno) vzletišče
point de départ izhodišče
point de destination namembni kraj; militaire cilj marša
point de détail podrobna, sekundarna stvar
point de dispersion (optique) žarišče
point d'eau vodni izvir
point d'ébullition vrelišče
point d'exclamation klicaj
point faible šibka točka
point fixe, de repère orientacijska, trdna točka
point frontière mejni prehod
point de fusion tališče
point d'honneur častna zadeva, vprašanje časti
point interrogatif, d'inierrogation vprašaj
point d'inlersection sečišče
point de jonction, de raccordement vozlišče, vezišče
point de lancement baza za izstrelitev (raket)
point lumineux (physique) gorišče, žarišče
point de mire (militaire) cilj
point mort mrtva točka
point de mouvement (physique) vrtišče
point noir (médecine, familier) ogrc (v obrazu)
point de passage prehodno mesto
points de pénalisation, perte féminin de points (sport) kazenske točke
point de ralliement zbirališče, zborno mesto
point de rassemblement (des blessés) (militaire) zbirališče (ranjencev)
point de saturation nasičišče
point-virgule podpičje
point de vue razgledna točka, figuré vidik, stališče
point zéro nevtralna točka
deux points dvopičje
mauvais point (sport) kazenska točka; slab red (v šoli), graja
mise féminin au point reguliranje; figuré pojasnilo
vainqueur masculin aux points zmagovalec po točkah
battre aux points (sport) premagati po točkah
ne pas chausser le même point (figuré) biti nasprotnega mnenja
débattre une affaire point par point pretresati zadevo točko za točko, metodično
c'est un bon point en ma faveur (figuré) to je plus zame
être au point (technique) dobro funkcionirati; théâtre biti uigran
être mal en point biti v slabem položaju
être sur le point de faire quelque chose nameravati kaj napraviti
être au point mort biti na mrtvi točki
faire le point (marine) določiti položaj ladje
marquer un point beležiti, dobiti točko; dobiti prednost pred nasprotnikom v boju, v diskusiji
mettre au point naravnati (napravo); dokončno urediti (stvar); pojasniti
mettre un point final à une discussion definitivno zaključiti diskusijo
mettre les points sur les «i» biti zelo vesten
il y a des points noirs à l'horizon vidim črne pike, težave na obzorju
(proverbe) tout vient à point à qui sait attendre s potrpežljivostjo se sčasom vse doseže

populātiō -ōnis, f (populārī)

1. (o)pustošenje, (o)plenjenje, (o)plenitev, (o)ropanje, pokonč(ev)anje, pokončavanje, uniče(va)nje, roparski pohod: populationem effuse facere Ci., hostem populationibus prohibere C., populatio agrorum ceterorum L., ita libera populatio a tergo erat L., populationem sepulcris circa urbem diruendis exercere L., funestam populationem facere L., populationem adeo effuse facere, ut … L., villarum vicorumque populatio Cu., terram eam a populatione vindicare Cu., si tamen transitus (prehod, prečkanje) ille, non populatio erat Plin. iun., populatio agrorum suorum Iust., Asiae Iust., populationis iniuria Iust., Macedoniam ab hostili populatione defendere Iust., militem a populatione Asiae prohibere Iust., populatio agrorum atque vicorum Fl., vagi et liberā populatione diffusi Fl., villas liberā populatione vexare Amm.; v pl.: hostem rapinis populationibusque prohibere C., Veientes pleni iam populationum L., populationes agrorum Fl., populationes praetereuntium viatorum Col. ropanje, nam ea res a populatione murum formicarumque frumenta defendit Col.

2. pren. uničenje, poguba, propad, propast: morum Plin.

port² [pɔr] masculin nošenje; drža, hoja; tovor, tovornina; porto, poštnina; marine nosilnost; botanique rast, naravna oblika

port d'armes nošenje orožja
port payé poštnina plačana
port de tête drža glave
port de voix (musique) prehod iz enega glasu v drugega
frais masculin pluriel de port stroški za poštnino
franc de port prost poštnine
permis masculin de port d'armes orožni list
elle a un port de reine ima držo, hojo kot kaka kraljica

porta -ae, f (iz *pr̥ta-, indoev. kor. *per- prodreti do česa, prodreti skozi kaj, prepeljati se, na drugo stran spraviti; prim. skr. píparti pelje se čez, prepelje se, gr. πείρω prodiram, prebadam, περάω prodiram, πόρος prehod, brod, πορϑμός brod, πορεύω peljem, dobavljam, πορίζω dobavljam, pridobivam, sl. naperiti, got., stvnem. faran = nem. fahren, stvnem. fuoran, furt = nem. führen, Furt, norveško fjord = nem. Fjord zaliv, ang. port, lat. portārius, portitor, portōrium, portisculus, portus, portuōsus, portuēnsis, Portūnus, Portunālis idr.)

1. vrata, poseb. mestna vrata: Pl., C., O. idr., urbis Ci., oppidi Auct. b. Afr., aversa porta (sc. oppidi) L., Colina, Esquilina, Capena idr. Ci., Hannibal erat ad portas Ci., Hannibal ante portas L., pedem portā non extulisse Ci. ni šel iz mesta, iamque adeo exierat portis equitatus apertis V.; o vratih tabora: porta praetoria C. glavna vrata, sprednja vrata, porta principalis L. stranska vrata, porta decumana C., L. zadnja vrata (prim. decumānus), ex porta ludis emitti Pl. iz zverinjaka (v cirku(su)); pl. o enih vratih: Sabinis proditae portae per virginem Tarpeiam nomine Fl.; preg.: porta itineri longissima Varr. „pot do vrat je najdaljša“, tj. ko si že pri vratih, potem ti delo hitro steče = človek se najdlje mudi pri pripravah, priprave vzamejo največ časa, s pripravami se človek najdlje zamudi.

2. metaf. vsak vhod, dohod, dostop, izhod: Plin., portae Ciliciae N. soteske, ožine, porta Taenaria O. votlina, venti … quā data porta ruunt V., caeli V., solis Macr. znamenji Rak in Kozorog živalskega kroga (zodiaka), postquam Discordia taetra belli ferratos postes portasque refregit Enn., H., portae iecoris Ci., ventriculi porta Cels. vratar (krožna mišica med želodcem in dvanajstnikom).

3. pren.: quibus e portis occurri cuique deceret Lucr. po katerih poteh = s kakimi sredstvi, na kakšen način.

Opomba: Obl. portabus nam. portibus: Gn. Gellius ap. Char.

preríniti (-em)

A) perf. spingere, far passare

B) preríniti se (-em se) perf. refl. passare a stento, con forza; farsi largo; accalcarsi:
prehod je ozek, da se komaj prerineš il passaggio è così stretto che fai fatica a passarci
preriniti se na vlak montare tra la calca sul treno
v avtobusu smo se prerivali sull'autobus ci si accalcava, c'era un calca incredibile
preriniti se skozi zimo passare a malapena l'inverno
komaj se je prerinil do sedmega razreda è arrivato a malapena alla settima classe